Družinski mini: je bencinska klasika še najboljša?

Cooper S countryman ALL4 se razlikuje od hibrida z večjim dvolitrskim 131-kilovatnim motorjem z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom in drugačno, lahko rečemo običajno izvedbo štirikolesnega pogona. Gre za mehansko povezavo med diferencialoma s kardanom in zadaj nameščeno elektrohidravlično sklopko.

Je nekoliko bolj dvignjen od tal (+18 mm), 450-litrski prtljažnik je 45 litrov večji, bencinski rezervoar (51 l) pa sprejme 15 litrov goriva več. Countryman s pogonom 4WD, sestavljenim iz mehanskih komponent, je 145 kilogramov lažji od hibrida in 90 kilogramov težji od ustrezne bencinske različice s sprednjim pogonom.

Podoben štirikolesni pogon kot pri BMW X1 xDrive 2.0i

Neposredno iz ohišja sprednjega diferenciala vodi kardanska gred proti zadnjim kolesom. Pred zadnjim diferencialom je nameščena elektronsko vodena hidravlična sklopka, ki odloča o pogonu 2WD oziroma 4WD.

Med običajno vožnjo, na primer po avtocesti, deluje sprednji pogon, navor pa se po potrebi v nekaj milisekundah preusmeri nazaj, lahko celo stoodstotno. Voznik ne pogreša tistega takojšnjega električnega navora hibrida, tudi na strmi gorski cesti ne, ker menjalnik v hipu izbere ustrezno prestavo in mini zmogljivo pleza navzgor.

Kljub manjši moči daje več vozniških radosti

Čeprav hibridni countryman ALL4 razpolaga z 220-glavo konjenico, ima cooper S s 178 "konji" svoje prednosti. Precej boljši je glede vodljivosti in zaviranja, pol sekunde slabši pospešek do stotice (7,3 s) pa bi na dirkališču nadoknadil z višjo končno hitrostjo (222 proti 196 km/h). Gokart občutke med ovinki dopolnjuje elektronsko uravnavanje blažilnikov (528 evrov doplačila).

Z električno močjo podprti countryman je omejen z 92 oziroma 70 kilovati moči, ki jo lahko usmeri na sprednjo oziroma zadnjo os, pri klasičnem pogonu ALL4 pa je delež na posamezni osi lahko znatno večji. Med ovinki smo dobro preizkusili oba minija, tudi električni se pelje izjemno, pravi naslednik legende pa je bencinski cooper S.

Mini countryman S: v čem se razlikuje od priključnohibridnega brata?

Fotogalerija

1 / 25

Countrymana cooper S z dvolitrskim motorjem spoznamo po dveh izpušnih ceveh. Foto: Gašper Pirman

Na terenu previdno, na makadamu razposajeno

Countryman S ALL4 je postavljen dva centimetra višje nad podlago od hibrida. Reklamnih videoposnetkov vožnje off road nismo ponavljali, vendar trdimo, da lahko suvereno premaguje strme kolovoze. Tudi med speljevanjem hitro preusmerja navor med kolesi, seveda pa ne more v globoke kolesnice, niti prek skalovja. Podvozje, ki je 165 milimetrov nad tlemi, bi hitro dobilo kakšno buško.

Mini countryman ni samo kralj asfaltnih ovinkov, saj se odlično znajde tudi na makadamu, kjer so občutki podobni kot na snegu. Takoj smo izbrali ročni način M in program sport, čeprav je preveč neposreden, vendar elektronika dopušča več veselega drsenja in počaka voznika, da sam ukrepa.

Kombinacija neposrednega volana in odličnega samodejnega menjalnika (sekvenčno naprej v nižjo prestavo) je vrhunsko športna. No, včasih manjka ročna zavora dobrega starega cooperja. Sicer pa ta mini na makadamu ponuja dovolj veselja tudi v uravnoteženem načinu MID z avtomatskim prestavljanjem.

Kaj je še drugačnega in kaj smo pozabili pri hibridu

Testni mini nas je razveselil že z uvodnim brbotanjem motorja, navduševal z glasnim renčanjem med pospeševanjem v načinu sport in dodatno s samodejnim kratkim bevskanjem med dodajanjem vmesnega plina pri prestavljanju navzdol.

Uveljavil je še eno prednost pred hibridom, in sicer pri potovanju po avtocesti. Merilnik vrtljajev je pri 130 na uro v osmi prestavi zlezel do 2.245 po izračunu, to je dobrih 500 manj kot pri hibridu v šesti prestavi. Vožnja je bolj tiha, mirna in varčna.

Predhodno nismo objavili ergonomske posebnosti retrostikal pred prestavno ročico in nad ogledalom. Za vklop ali izklop funkcij namreč voznik lahko potiska stikala navzdol ali navzgor, kakor mu je bolj všeč ali trenutno bolj pri roki.

Odsotnost funkcije auto hold lahko pred semaforji nadomesti pritisk na stikalo P na prestavni ročici, ki je iz D ni treba premikati naprej prek N in R do P. Za samodejni zagon motorja pred speljevanjem pa je še vedno treba pritisniti zavoro, sprostiti blokado in potegniti ročico nazaj v D.

Prestižno usnjeno oblazinjenje in električno pomična sprednja sedeža z ročno raztegljivima sedaloma povečajo osnovno ceno za 2.300 evrov. Foto: Gašper Pirman

Testna poraba 8,8 litra

Ko smo se v mestu 50 kilometrov trudili na eco, smo porabili 8,5 litra na sto kilometrov. Na Janče smo pridrveli s povprečjem 13,5, nato pa umirjeno prevozili 200 podeželskih kilometrov in namerili 7,8. To je že bližje podatku po WLTP, ki znaša 7,2.

Do Novega mesta je countryman porabil 8,6 s tempomatom na 133, na ravnih odsekih pri tej hitrosti pa je ostal tik pod sedmimi litri. Sicer pa smo minija prevzeli s prevoženimi 6.100 kilometri in porabo 9,2 od dobave. Naša vožnja ni bila najbolj umirjena, vendar bolj kot pri predhodnikih, saj je poraba od dobave padla na 9,1.

450-litrski prtljažnik se lahko delno poveča z navpično postavitvijo naslonjal, do 1.390 litrov pa prek ravne površine položenih naslonjal. Za dodatnih 475 evrov je odpiranje pokrova avtomatsko. Foto: Gašper Pirman

Z okroglim vrtljivim gumbom je izbiranje menijev na osrednjem zaslonu med vožnjo bolj varno, sovoznik pa se lahko odloči za upravljanje "na dotik". Foto: Gašper Pirman

Kombinirani zaslon se premika po višini in osi skupaj z volanom (JCW stane 380 evrov). Merilniki so manjši, kot bi pričakovali od različice cooper S. Foto: Gašper Pirman