Sreda, 6. 11. 2019, 4.05
4 leta, 8 mesecev
Tudi vas jezijo vozniki, ki pozabijo na to osnovo?
Jesen je že dodobra potrkala na naša vrata in od voznikov na naših cestah že zahteva določeno stopnjo prilagoditve. Poleg mokrih in mrzlih jutranjih cest je v zadnjih tednih pogost pojav tudi megla. Poleg izdatne previdnosti pri vožnji v meglenih jutrih je pomembno, da vsak voznik preveri, ali ima na svojem avtomobilu prižgane tudi zadnje luči. Večina novodobnih pametnih avtov s samodejnim prižigom luči namreč prižge le sprednje dnevne luči, medtem ko zadek ostane v temi. Naš nasvet je torej jasen: pred odhodom v temno in megleno jesensko jutro ročno prižgite luči.
V megli je treba hitrost prilagoditi razmeram in povečati varnostno razdaljo. Prižigu zadnje meglenke naj sledi tudi izklop, ko za avtomobil pripelje drugi voznik.
Megla prinaša voznikom številne težave
Megla se lahko pojavi iznenada in močno zmanjša vidljivost na cesti. V tem primeru je treba prilagoditi hitrost vožnje in dodatno povečati varnostno razdaljo med avtomobili. Ravno zadnji dve spremenljivki sta najpogostejši vzrok za trčenja na cestah. Megla ima še toliko večji učinek pri vožnji na avtocesti, kjer so hitrosti večje in je v primeru zaviranja avtomobila spredaj varnostna razdalja hitro prekratka.
Ko je vidljivost približno petdeset metrov, je treba hitrost zmanjšati vse do 50 kilometrov na uro. V primeru še gostejše megle je treba hitrost še dodatno prilagoditi. Varnostno razdaljo tako prilagodimo, da pri vozilu pred seboj vidimo zadnje luči.
Stikalo v položaju A, toda zadnje luči ostanejo ugasnjene
Večina novih avtomobilov je že opremljena s samodejnim prižigom zasenčenih luči. Te se samodejno prižgejo takrat, ko sistem prek svetlobnih tipal zazna slabše svetlobne razmere v okolici avta in nato samodejno vklopi zasenčene luči. A do težave pride, ker je odzivnost teh sistemov drugačna od avtomobila do avtomobila. V resnici pa se v večini primerov zasenčene luči samodejno prižgejo prepozno oziroma v primeru megle ne zaznajo padca vidljivosti in zasenčenih luči ne prižgejo.
Meglena jesenska jutra prinašajo še en zanimiv dogodek na naše ceste - prižiganje sprednjih in zadnjih meglenk. Naj opozorimo, da meglenke prižgemo takrat, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov ali manj. Ker je ocenjevanje te razdalje v gosti megli seveda izredno težko, priporočamo, da vključite meglenko takrat, ko mislite, da je to nujno.
Ker je namen zadnje meglenke izključno boljša vidljivost oziroma to, da nas voznik, ki pripelje za nami, prej opazi. Meglenko zato izklopimo, ko za nas pripelje drug voznik. Še posebej velja izpostaviti, da meglenke v koloni ne prižigamo, tudi na avtocesti ne.
Meglenk ne prižigamo v dežju, saj močno slepijo voznike zadaj in še nekoliko bolj nasproti vozeče voznike. Pri policiji bodo neupravičeno uporabo meglenk kaznovali s 40 evri.
Pri meganu in scenicu so zadnje luči vedno prižgane in njihovo delovanje ne upravlja avtomatika znotraj avtomobila.
Renault je eden redkih, kjer zadnje luči vedno svetijo
Če sistem samodejno ne prižge sprednjih zasenčenih luči, seveda ostanejo v temi tudi zadnje luči. Voznik se mora zavedati te pasti in v temnejših deževnih dneh ali v primeru megle oziroma vsakega poslabšanja vidljivosti sam preveriti, ali na avtu gorijo sprednji in zadnji žarometi. Za varnost in vidljivost svojega avta je v prvi vrsti odgovoren voznik, šele kasneje se lahko voznik zanaša na samodejne sisteme znotraj avtomobila.
Renault je eden redkih proizvajalcev, ki v svoje novejše avtomobile (megane, koleos, talisman) vgrajuje modul za takojšnji prižig zadnjih luči. To pomeni, da kljub samodejnemu prižigu zasenčenih luči zadnji žarometi vedno svetijo. Neodvisno od vremena ali odzivnosti tipala. Pohvalno.
Tipalo samodejnega prižiga zasenčenih luči je premalo občutljivo na padec vidljivosti, zato luči prižge prepozno. Voznik mora biti pozoren in sam prižgati luči ter povečati vidljivost svojega avtomobila.
Merilniki so osvetljeni, avto pa v temi
Različni proizvajalci se na različne načine lotevajo sistema za samodejno prižiganje zasenčenih luči. Pri nekaterih so ob prižganih le dnevnih lučeh merilniki in osrednji zaslon osvetljeni močneje, kar povečuje vidljivost ob dnevni svetlobi. Spet nekateri imajo prižgane dnevne luči, a merilniki v notranjosti ostanejo temni. Pri nekaterih so merilniki osvetljeni nenehno, tudi ko je stikalo za luči popolnoma ugasnjeno ali v načinu ''automatic'' ali ko so luči prižgane. Na voznike tako pretijo različne pasti, zato se mora vsak izobraziti, kako deluje njegov avto, in v primeru zmanjšanje vidljivosti ustrezno ukrepati.
Učinkovita rešitev so LED-smerniki v varovalni ograji
Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši, ko je vidljivost nevarno zmanjšana, pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, značilno za odsek, ki je prav tako nevaren pojav v prometu in jo je težko zaznati.
Tako je letos na določenih problematičnih odsekih (Goli Vrh, Ravbarkomanda, Celje - center, Tepanje, Dramlje, pred predorom Markovec, na lokacijah nekdanjih cestninskih postaj Log in Torovo) postavil novo spremenljivo prometno signalizacijo. Na odsekih pri Domžalah, Grosuplju ter na Golem Vrhu je uvedel testni sistem označevanja na vozišču, s polkrogi na vozišču ob desni črti in prometno signalizacijo. Med drugim je nadgradil tudi svojo mobilno aplikacijo z optimiziranim opozarjanjem na meglo prek prometnoinformacijskega centra.
11