V pol leta so pobrali za 1,2 milijona evrov davka na luksuzna vozila

Daleč od napovedanega finančnega izplena. Več škode kot koristi?

Davek se obračuna od avtomobilov in avtodomov s prostornino motorja nad 2500 kubičnimi centimetri, teh pa je med vsemi prvič registriranimi vozili nekaj manj kot desetina. Dodatni davek na t.i. imenovana luksuzna motorna vozila je vlada vgradila v lani spomladi sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ. Kot je tedaj napovedovala, se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov.

A kot kažejo podatki Davčne uprave RS (Durs), dejansko zbrani prihodki za temi napovedmi precej zaostajajo. Seveda pa tudi ta davek vpliva - predvsem v smeri negativnega predznaka - na domači avtomobilski trg in vse gospodarske dejavnosti, ki so z domačim avtomobilskim tržiščem povezane.

Najbolj udari lastnike vozli z motorjem nad 4-litrsko prostornino

Dodatni davek, ki se začne pri osmih odstotkih za vozila s prostornino motorja 2500 kubičnih centimetrov in se zatem v več korakih zvišuje do 16 odstotkov za tista, katerih motor ima prostornino 4000 kubičnih centimetrov in več, so morali trgovci v šestih mesecih do konca lanskega leta obračunati za 574 vozil.

Slovenski avtomobilski trg še naprej tone

Prodaja vozil se je sicer lani v Sloveniji zmanjšala. Po podatkih Dursa je bilo leta 2011 v Sloveniji prvič registriranih 95.380 vozil, medtem ko jih je bilo lani le še 67.422 oz. 29 odstotkov manj.

Od teh je bilo, kot omenjeno, v drugem polletju 574 takšnih, od katerih je bilo treba plačati še dodaten davek.