Nova policijska hitrostna racija: statistika neizprosna, ji lahko verjamemo?

Lani so v enem tednu v Evropi ujeli pol milijona prehitrih voznikov

Policija bo poostren nadzor hitrosti, ki poteka v okviru organizacije Tispol na vseevropski ravni, začela že danes. Spoštovanje omejitev hitrosti bodo policisti izvajali predvsem na cestah, kjer so kršitev predpisov in prometne nesreče najpogostejše. Ob tem bodo ugotavljali tudi prekrške, povezane z vožnjo pod vplivom alkohola, neuporabo varnostnih pasov, uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, in druge.

Tispol je podoben nadzor opravil že avgusta lani, ko so v 28 različnih evropskih državah skupno ujeli več kot pol milijona prehitrih voznikov. Pri organizaciji opozarjajo, da je neprilagojena hitrost še vedno krivec za približno tretjino smrtnih žrtev na evropskih cestah.

Je statistiki mogoče brezpogojno verjeti?

Podobne statistične številke so tudi v Sloveniji. Do 17. avgusta 2015 je na slovenskih cestah življenje izgubilo 79 udeležencev, v enakem obdobju lanskega leta 63 (25 odstotkov več). Izmed vseh umrlih je kar 31 (v enakem obdobju lani 20) udeležencev umrlo v prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, kar predstavlja 39 odstotkov vseh umrlih.

Samo julija je na slovenskih cestah umrlo 32 udeležencev prometa, lani v enakem obdobju le 13. Polovica žrtev je umrla v nesrečah, ki so nastale zaradi neprilagojene hitrosti, poudarjajo na policiji.

"Višje povprečne hitrosti so značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti dobre. Vozniki lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih ugodnih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti, pogosto tudi precenijo svoje sposobnosti, zaradi česar vozijo hitreje in agresivneje," dodajajo na slovenski policiji.

Pri tem gre dodati, da je statistika slovenske prometne varnosti pogosto precej posplošena. Tudi voznik tovornjaka, ki je prejšnji mesec trčil v stoječe romunsko vozilo na primorski avtocesti, je po policijskem uradnem vidiku vozil z neprilagojeno hitrostjo. Mnogo vzorcev prometne kulture je težko ujeti v uradno statistiko. Tudi vztrajanje pri vožnji na levem voznem pasu na avtocestah, ki postaja pravi slovenski nacionalni šport, lahko vsaj posredno pripelje do številnih nevarnih položajev.

Vožnja po levem pasu avtoceste kot nov nacionalni šport?

Smo v Angliji ali Sloveniji? Voznja po levem pasu na AC je nov nacionalni sport ... @PlanetSiolnet @DARS_SI @AMZS_si pic.twitter.com/PNR9wN2I03

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) August 15, 2015

Slovenske "hitrostne rekorderje" policija skriva, s svojimi dosežki pa se pohvalijo sami

Slovenska policija iz preventivnih razlogov ne objavlja hitrostnih "rekordov" na slovenskih avtocestah, ki jih ujamejo z radarji ali sistemi provida v policijskih vozilih. Pred dobrim tednom so dolenjski policisti ustavili državljana BiH, ki je s porsche panamero na dolenjski avtocesti proti Obrežju na razdalji sedmih kilometrov vozil s povprečno hitrostjo dobrih 236 kilometrov na uro. V pogovoru pa je policistom razkril, da je na delu dolenjske avtoceste pred kontrolo policistov vozil tudi s hitrostjo 290 kilometrov na uro, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto.

Nekaj po polnoči so na istem odseku izmerili hitrost vozniku osebnega vozila mercedes benz. Voznik iz Turčije je vozil s povprečno hitrostjo 232 kilometrov na uro. Z enako povprečno hitrostjo je vozil tudi voznik osebnega avtomobila BMW iz Nemčije. Vsem trem so policisti izdali plačilni nalog v višini 1200 evrov in jim izrekli po devet kazenskih točk.

Za razliko od nekaterih evropskih držav, kjer je višina globe za prometne prekrške vezana na premoženje kršiteljev, so v Sloveniji (in večini držav EU) te še vedno enake za vse. Bi bila to rešitev za padec odstotka kršitev omejitev hitrosti?