Država, kjer ni mogoče kupiti golfa ali clia, octavia pa je pregrešno draga

Norveški trg novih osebnih avtomobilov je dosegel nov mejnik. Avgusta so električni avtomobili predstavljali 93 odstotkov vseh novih avtomobilov na trgu, na letni ravni pa je delež električnih letos 86-odstoten.

Rekorden pa je le delež električnih avtomobilov, saj je prodaja teh slabša kot lani. Za dobrih sedem odstotkov (7,4 odstotka) je namreč upadel celoten norveški trg novih avtomobilov. Prevlada Tesle se je letos zmanjšala, saj je njihov tržni delež padel z 22 na 17 odstotkov. Najbližje sta ji Toyota in Volkswagen.

Nasprotna slika: na Norveškem je motorna klasika dražja od elektrike

Norveška z vidika svojega podnebja ni idealna država za avtomobile z baterijami, ki v nizkih temperaturah delujejo slabše oziroma porabijo več energije. Prednost Norvežanov pa je v razdrobljenosti prebivalstva in visokem deležu tistih, ki živijo v stanovanjskih hišah z lastnim priključkom – v tem so podobni tudi Sloveniji. Ključne prednosti za elektromobilnost so predvsem v davčni politiki, ki je močno obremenila nove avtomobile s klasičnimi motorji, zato so ti praviloma precej dražji od električnih.

Pomaga tudi visok norveški standard, ki prodajo novih avtomobilov nad gladino drži kljub dejstvu, da so se s trga umaknili mnogi majhni in cenejši avtomobili.

Primer ponudbe Hyundaija na Norveškem - prodajajo štiri električne modele. Foto: Hyundai

Na Norveškem je mogoče kupiti tudi zmogljive porscheje, ki pa so bistveno dražji. Foto: Porsche Vse več znamk brez bencinsko ali dizelsko gnanih avtomobilov

Ponudba avtomobilov pri norveških trgovcih je povsem drugačna, z našega zornega kota tudi močno osiromašena. Trg je v tej državi očitno že naredil svoje.

Znamke, kot so Volkswagen, Renault, Kia in Hyundai, prodajajo le še električne osebne avtomobile. Tam boste torej v salonu zaman iskali razstavljeni clio, golf, captur, passat in podobne avtomobile. Pri Renaultu je mogoče na Norveškem kupiti le še dizelsko gnani kombi trafic, pri Volkswagnu pa poleg tovornih kombijev še poltovornjak amarok. Tudi sicer pa so cene zmerne – ID.4 lahko stane manj kot 35 tisočakov, ID.3 pa manj kot 30 tisoč evrov.

Norvežani za električnega enyaqa plačajo približno toliko kot Slovenci za dizelsko gnanega kodiaqa.

Za dacio duster skoraj 40 tisočakov, enako stane tudi škoda octavia

Podobno je pri Peugeotu in Citroenu, ki z izjemo tovornih kombijev prodajajo le električne različice svojih osebnih avtomobilov. Citroen svojega e-C3 ponuja po trenutnih menjalnih tečajih med norveško krono in evrom za manj kot 19 tisoč evrov.

Kaj pa ostali? Dacia ima le električnega springa, a tega na Norveškem sploh ne prodajajo. Tam je mogoče kupiti le dusterja s hibridnim pogonom, ki pa stane več kot 39 tisoč evrov.

Škoda sicer poleg svojih električnih avtomobilov ponuja tudi evropsko klasiko. V ponudbi sta tako octavia kot kodiaq, oba z dizelskim dvolitrskim motorjem. Toda octavia na Norveškem stane 41 tisoč, kodiaq pa 62 tisoč evrov. Za primerjavo – električni enyaq stane 41 tisočakov. Norvežani za električnega enyaqa plačajo približno toliko kot Slovenci za dizelsko gnanega kodiaqa.

Pri Škodi je električni enyaq cenejši od dizelsko gnanega kodiaqa. Foto: Škoda

Audi na Norveškem ponuja le električne ali pa visokozmogljive bencinsko gnane športnike. Foto: Audi Elektrika ali pa špornost oziroma luksuz: premijske znamke praviloma brez sredinske ponudbe

Zanimiva je ponudba nemških premijskih znamk. Audi prodaja le povsem električne modele ali pa vozila športne serije RS. Njihov osnovni Q4 e-tron stane 42 tisoč evrov, športni RS3 sportback pa vsaj 85 tisoč evrov.

Pri BMW svoje športne terence ponujajo tudi še z dizelskimi in bencinskimi motorji. Limuzinska serija 3 z bencinskim motorjem stane vsaj 70 tisoč evrov (cenejši je hibrid za 61 tisoč evrov), zato pa je primerljiv električni i4 na voljo že za 51 tisoč evrov. Športni M3 stane 140 tisočakov, kar je 50 tisoč evrov več kot v Sloveniji.

Pri Mercedes-Benzu podobno kot Audi ponujajo vse električne modele, tem pa dodajajo le še najvišje postavljene prestižne modele. Kupiti ni mogoče klasično gnanega razreda C ali E, prodajajo pa razred S – ta Norvežane stane vsaj 178 tisoč evrov. Njena električna alternativa EQS stane 110 tisoč evrov.

Za hibridne mestne avtomobile blizu 30 tisoč evrov

Med redkimi, ki nekatere modele ponujata še s klasičnim pogonom, so Nissan, Ford in Toyota. Pri Nissanu tako prodajajo qashqaija, a se cene začnejo šele pri 43 tisočakih, Fordova kuga pa stane kar 58 tisoč evrov. V Sloveniji je polovico cenejša.

Pri Toyoti svojih osrednjih modelov z dizelskimi motorji tudi sicer ne ponujajo več, tudi s hibridnimi pogoni pa se na Norveškem niso izognili višjim cenam. Mestni yaris stane 29 tisoč evrov, yaris cross več kot 32 tisoč evrov. To je veliko, če je na drugi strani veliko večji električni bZ4x na voljo za 37 tisoč evrov. In še to, športni yaris GR Norvežana stane 76 tisočakov.

Foto: Elbilforeningen

Tesla model Y še brez konkurence

Vse to pomeni, da na trgu novih avtomobilov prevladujejo električni modeli. V prvi dvajseterici najdemo le tri avtomobile s klasičnimi motorji – to so Toyotini modeli yaris, corolla in RAV4.

Daleč spredaj je tesla model Y, Tesla pa vodi tudi med znamkami. Ostale znamke ne dosegajo niti polovice njihove prodaje. Tesla je v osmih mesecih prodala 10.683 modelov Y, Volvo pa 5.031 modelov EX30.

Najbolje prodajani avtomobili in znamke na Norveškem (januar–avgust 2024):

vir: OFV