Šola terenske vožnje v pesku

Namesto uvoda

Puščava je na videz romantičen predel sveta, svoboden kraj brez prometnih omejitev in peskovnik za igranje s terenskimi vozili. Toda je tudi življenju tuje območje, ki surovo kaznuje napake in nepremišljenost. Je kraj, kjer "pozerska" vozila in voznik potonejo v pesek. Zato bomo na tem mestu na kratko predstavili osnovne zahteve pred odpravljanjem v puščavo in osnove šole puščavske vožnje. Ta se v grobem ne razlikuje od klasične terenske vožnje, a ima nekaj svojih posebnosti, zakonitosti in pravil.

Osnovne zahteve

V pesku načeloma nimamo kaj početi brez terenske zasnove vozila, dovolj dvignjenega od tal in z dovolj kratkimi previsi, da pri vožnji prek neravnin ne bomo udarjali ob tla. Štirikolesni pogon je vsaj za globok, mehek, napihan in pregret pesek nuja in če nimamo zares močnega pogonskega sklopa, tudi reduktor, ki omogoča boljše prenose moči na kolesa, saj nas bo sicer trenje peska ob kolesa ustavilo. V puščavi se pokaže pravi značaj vozila, zato tukaj pozabite na SUV-je in kvazi terence – tukaj, v prahu, tresljajih in vročini elektronika in imidž nimata kaj iskati.

Kako voziti?

Teorija je preprosta: glejmo dovolj naprej, da nas nič ne preseneti, vozimo dovolj hitro, da nas pesek ne ustavi in ko ustavimo, naredimo to po klancu navzdol. Praksa je seveda težja. Vožnjo si olajšamo tako, da skušamo voziti po nenapihanih predelih peska in da se ogibamo kotanj, kamor se lahko ujamemo, ter kolesnicam, ki pomenijo mehkejši pesek. Predvsem pa je pomembno, da uporabno moč motorja na kolesih povečamo z reduktorjem in da delovanje štirikolesnega pogona "oplemenitimo" z zaporami diferenciala. Še ena stvar je ključna, bolj kot vsi mehanski prenosi in pogoni skupaj – spuščen tlak v gumah, če je treba (in če v pesku ni skritih skal) tudi le do pol bara.

Kaj pa sipine?

Vrhu sipine se moramo približati z dovolj visoko hitrostjo, da jo gotovo prevozimo, a z dovolj majhno, da se lahko ustavimo in ne poletimo na streho, če se sipina na drugo stran prepadno odlomi. Podoben kompromis zahteva smer, s katero se sipine lotimo: če imamo malo motorne moči, moramo namreč izbrati položnejši poševni pristop, vendar pa na vrhu sipine avtomobil povsem poravnati, da se ne prekucnemo na drugo stran. Spuščamo se vedno v smeri vpadnice. Sicer pa je dobro vedeti, da v primeru bočnega drsenja avtomobila ne spuščamo plina, saj trenje, ki ga ustvarjajo vrteča kolesa v pesku, ustvarja dodaten stik s podlago.