Pregled vozila pred vožnjo

Njihovi lastniki pa sporočajo v okolico podatke o tem, kakšen je ali kakšen naj bi bil njihov značaj. Terenska vozila pa imajo še eno prav čudno posebnost. Veliko je takih, ki se skoraj nikoli ne pojavijo na terenu, kjer naj bi pokazali svoje odlike.

Precenjene in podcenjene zmogljivosti

Znanje povprečnega voznika z izpitom B kategorije zadošča za varno vožnjo terenskega vozila po običajnih cestah pa tudi po kakšnem kolovozu. Na brezpotjih in zahtevnejših terenih je drugače. V večini so vozniki, ki ne poznajo vseh zmogljivosti svojega vozila in ga torej tudi ne izkoristijo v polni meri. Tem voznikom na sploh ne pretijo kakšne nevarnosti in če ne čutijo kakšnega posebnega veselja do premagovanja ovir, so si morda nudili preveč terenske kvalitete. Lahko bi ostali na ravni kakšnega SUV-ja (športnega terenca), pa bi še vedno šlo po slabih makadamih in kakšnem razdrapanem kolovozu. Več nevarnosti čaka voznike, ki si upajo zapeljati čez zahtevne terene, pri tem pa precenjujejo lastnosti svojega vozila.

Zunanje posebnosti vozila

Terenska vozila se po kvaliteti zunanjosti ne razlikujejo od običajnih avtov. Res da imajo kakšno zaščitno plastiko več, lak in pločevina pa sta enako občutljiva. Tega se moramo zavedati, saj popraskan terenec ne izgleda prav lepo, popravila pa so enako draga kakor pri osebnih avtih. Nasploh se je lažje izogniti bočnim poškodbam, kakor pa tistim od spodaj, čeprav so terenska vozila višje nasajena. Posebno skrb moramo posvetiti obema odbijačema zaradi vstopnega in izstopnega kota ter pragovoma. Ti elementi so na razgibanem terenu med prvimi na udaru.

Kaj je kje tam spodaj?

Voznik naj dobro ve, kje se nahaja kakšen izpostavljeni del pod vozilom. Diferenciala sta lahko ali na sredini ali pa pomaknjena vstran. Pri vožnji čez štrleče ovire lahko torej izbiramo smer, pri kateri bomo izpostavljeni del podvozja varno prepeljali mimo. Enako velja za izpušno cev in za dele, kjer so vpete vzmeti, blažilniki in drugi deli spodnjega ustroja. Torej dvignimo vozilo v delavnici in ga spoznajmo od spodaj. Da se ne bomo šele po zoprnem udarcu v podvozje ulegli pod avto in rekli: "Aha, tule smo jo fasali."

Gume

Terenska vozila so ponavadi opremljena z gumami malce bolj grobega profila. V glavnem naj bi ustrezale vožnji po običajnih cestah, primerne pa so tudi za malo slabše makadame in kolovoze. Za vožnjo po zahtevnih strminah in mehkih, razmočenih ali celo blatnih terenih, si moramo omisliti terenske gume. Te omogočajo dober oprijem pri vožnji preko različnih ovir, poleg tega pa so ustrezno ojačane tudi na bočnih delih. Le-ti so namreč pri terenski vožnji zelo izpostavljeni, predvsem zaradi ostrih skal, suhih vej(ic) in raznih okleščkov. Tudi prave terenske gume so lahko univerzalne ali pa so namenjene samo za določeno vrsto terena (pesek, blato, skalovje, sneg). Prave terenske vožnje ni brez merilca tlaka in kompresorja za polnjenje. Bolj zahtevne terene je lažje in bolj varno premagovati z manjšim tlakom v gumah (tudi do 1,2 bar), po vrnitvi na običajne ceste pa moramo pnevmatike znova napolniti.

Oprema terenskega vozila

Glede orodja so terenci v osnovi opremljeni enako kakor osebni avti. Imajo torej dvigalo in ključ za kolesne vijake oziroma matice. Rezervnemu kolesu terenca moramo posvetiti nekaj več skrbi kot pri običajnem avtu. Gre za večja in težja kolesa, zato potrebujemo trpežnejše delovne rokavice. Ustrezna plošča, lesena ali aluminijasta, je koristna podloga, saj se lahko zgodi, da bomo morali dvigovati vozilo na mehkem terenu. Za bolj varno terensko vožnjo si omislimo merilec naklona strmine in bočnega nagiba. Pri vožnji čez različne ovire lahko prav pride malo daljša, lestvi podobna kovinska vzdolžna podloga (lesena deska je bolj nerodna), lopata, vrtne škarje za veje in še kakšen kos orodja. Če se zaplezamo ali če nudimo pomoč drugemu, naj bo v terencu tudi močna vlečna vrv. Kdor hoče še več, si mora omisliti vitel, vseeno pa se prizora iz filma "Bogovi so padli na zemljo" ne bo dalo posnemati.