SiolNET.
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Življenjski cikel plastenke

4

termometer

Iz majhne kroglice nastane epruveta, iz nje plastenka, ki jo napolnimo z vodo. Nato jo odvržemo in še pomislimo ne, da se bomo lahko čez nekaj mesecev pokrili z odejo iz prav te iste plastenke.

Ko kupite plastenko, gre večina denarja za plačilo plastike. Kakšna pa je cena za okolje? Proizvodnja, polnjenje, označevanje, pošiljanje, skladiščenje in odlaganje plastenk za vodo veliko stanejo. Poglejmo, kakšen je življenjski cikel plastenke od začetka do konca.

Nafta za vodo

Večina plastenk je narejenih iz polietilen-tereftalata (PET), vrste plastike, ki je proizvedena iz surove nafte. Ne samo, da že samo črpanje nafte povzroča izpuste toplogrednih plinov in škoduje okolju, tudi proizvodnja plastike spušča v okolje strupe, piše Deutsche Welle.

Plastični peleti in množična proizvodnja

Nafto najprej odpeljejo v rafinerijo, destilirano nafto pa pošiljajo proizvajalcem, da iz nje ustvarijo majhne plastične kroglice, pelete. Proizvajalci plastenk nato pelete stopijo in oblikujejo v polizdelke v obliki epruvete.

Podjetja, ki plastenke polnijo z vodo, potem te epruvete segrejejo, jih razširijo in oblikujejo v plastenko v želeni obliki in velikosti. Pri recikliranju plastenke stopijo in vrnejo nazaj v obliko kroglice. V polnilnicah torej polizdelke razširijo na želeno velikost, jih sterilizirajo in napolnijo z vodo, nato pa označijo in zapakirajo v zaboje za pošiljanje.

Alternativa

Plastenke so lahko narejene tudi iz bioplastike, ki jo pridobivajo iz delov rastlin, na primer koruze ali sladkornega trsa. Takšna vrsta plastike je biološko razgradljiva in jo lahko po uporabi odvržete tudi na kompost – vendar to ne pomeni, da je ta plastika nujno prijazna do okolja. Proizvodnja plastike zahteva veliko virov, na primer vodo in kmetijska zemljišča.

Transport in podnebne spremembe

Plastenke z vodo je nato treba poslati na prodajna mesta. Kot je pokazala raziskava, približno ena od štirih steklenic prečka najmanj eno mednarodno mejo z ladjo, vlakom ali tovornjakom, preden pride v roke porabniku. Ves ta transport pa v okolje oddaja ogljikov dioksid, ki pripomore k podnebnih spremembam.

Izčrpavanje virov

Območja, kjer so polnilnice plastenk, trpijo zaradi pomanjkanja vode, saj pretirano črpanje vode povzroči upad podzemne vode.

Težave z odpadki

Po nekaterih ocenah je bilo v Evropi preteklo leto recikliranih okoli 60 milijonov plastenk. To je nekaj več kot polovica plastenk, ki smo jih uporabili. Preostale so končale kot odpadek na odlagališčih ali vodnih poteh, tam za razgradnjo potrebujejo več sto let. Plastični odpadki v oceanih so velika okoljska težava, saj onesnažujejo vodo, ogrožajo življenje v morju in ptice.

Zaslužek s praznimi plastenkami

V Nemčiji za prazno plastenko, ki jo vrnete trgovini, dobite 25 centov v denarju ali kot bon za trgovino. Vsaka trgovina, ki prodaja plastenke, jih je po zakonu dolžna sprejeti – za ponovno uporabo ali za recikliranje. Podoben ukrep so sprejeli tudi na Hrvaškem, kjer kavcija za posamezno plastenko ali steklenico znaša 0,5 kune oziroma okoli sedem centov. In prav na Hrvaškem je zbiranje povratne embalaže za marsikoga postala služba. Največ zbiralcev je upokojencev.

V Sloveniji smo o tem sicer že razmišljali. Za plastenko bi lahko dobili 10 centov, vendar so govorice o tem kmalu potihnile. Ukrep je na svoji predstavitvi za okoljskega ministra leta 2010 predlagal Roko Žarnič.

Kopičenje plastike

ZDA so največji svetovni porabnik vode v plastenkah, vendar pa jih že dohiteva Kitajska, kjer vsako leto proizvedejo in uporabijo več milijard plastenk, za to pa porabijo okoli 18 milijonov ton surove nafte. Medtem povpraševanje po vodi v plastenkah narašča, s tem pa naraščajo tudi gore plastenk, ki čakajo na ločevanje in recikliranje.

Začetek novega življenja

Reciklirane plastenke stopijo nazaj v pelete, te pa prodajo podjetjem, ki iz njih izdelujejo izdelke iz reciklirane plastike. Eden izmed najbolj priljubljenih izdelkov je flis, ki ga uporabljajo za izdelavo oblek in odej.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin