SiolNET.
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vzajemna z marcem znižuje premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

1

termometer

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna bo s 1. marcem znižala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 2,5 odstotka.

Mesečna premija bo tako po novem znašala 23,25 evra, z največjim zakonsko dovoljenim triodstotnim popustom pa 22,55 evra, je obelodanila izredna uprava Vzajemne.

Letna premija po novem 270,63 evra Letna premija s triodstotnim popustom bo tako po novem namesto 277,49 evra znašala 270,63 evra, je povedal predsednik izredne uprave Dušan Kidrič. Ocenjeni učinek znižanja na letni ravni predstavlja okrog šest milijonov evrov. Toliko manj bodo za dopolnilno zavarovanje plačali člani zavarovalnice, pojasnjujejo v Vzajemni. Hkrati dodajajo, da bodo kljub znižanju premij še lahko zagotavljali stabilno poslovanje in kapitalsko ustreznost.

Za znižanje premije so se odločili, ker kot vzajemna družba - katere prvi cilj ni dobiček, ampak uresničevanje interesov njenih članov - v poslovnem letu 2010 ne načrtujejo doseganja visokega presežka prihodkov nad odhodki, pač pa poslovati tako, da bo celoletni rezultat okrog pozitivne ničle. "Ne nazadnje je namen vzajemne družbe, da si člani pomagajo, kar je še posebej pomembno danes, ko so številni prebivalci Slovenije v stiski in jim gre slabše kot pred leti," poudarjajo v Vzajemni.

To je tudi v skladu s sprejetimi izhodišči za poslovni načrt za leto 2010. Ta namreč pravijo, da Vzajemna letos ne sme dvigniti premije ter da mora omejiti obratovalne stroške in ustaviti zmanjševanje števila zavarovancev. Slednje se je namreč do konca leta 2009 zmanjšalo na okrog 866.500. Še eno izhodišče pa je bilo to, da kot vzajemna družba ne sme poslovati z ambicijo po velikem dobičku.

Poslovni izid Vzajemne naj bi se znižal Kot je ob tem pojasnil Kidrič, so lanski čisti prihodki od premij znašali 247,7 milijona evrov, letošnji naj bi znašali 242,5 milijona evrov. Čisti poslovni izid pa naj bi se v skladu z načrtom za 2010, s katerim je soglašal tudi nadzorni svet oz. strokovni svet agencije za zavarovalni nadzor, znižal z lanskih 4,7 milijona na 0,3 milijona evrov.

Pozitivna ničla je sicer načrtovana ob predpostavki, da bodo uspeli obvladovati škode oz. izdatke za zdravstvene storitve. "To pa ni problem, ki je samo naš, ampak je problem celotnega sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja, predvsem pa tudi obveznega in vseh dopolnilnih zavarovanj," je dejal Kidrič.

Zato bodo med drugim mesečno preverjali stroške za vse škode, da te ne bi bile previsoke. Kidrič je pri tem izpostavil prizadevanje za zmanjšanje stroškov pri zdravilih - ta predstavljajo nekaj manj kot 50 odstotkov vseh njihovih škod. "Ne moremo spreminjati cen in tudi tega ne bomo naredili, ampak imamo pa dovolj močan vpliv in tudi dovolj denarja, da se lahko tisti, ki ta denar tudi dobijo, vprašajo o tem, če smo mi še vedno pripravljeni toliko plačevati," je dejal Kidrič.

Obvladovanje obratovalnih stroškov in drugih izdatkov V Vzajemni bodo poskušali čim bolj obvladati tudi obratovalne stroške in druge izdatke. Vsakodnevno se pogajajo s podizvajalci in pri tistih pogodbah, ki jih iz različnih razlogov ne morejo prekiniti, se poskušajo dogovoriti vsaj za določena znižanja cen. "Večinoma nam to tudi uspeva," je povedala članica izredne uprave Irena Kos.

Pri tem je glede pogodb z Adacto dejala, da je ta za Vzajemno izvajala dva projekta - projekt Solventnost II in projekt življenjskih zavarovanj. Slednjega je že nekdanja uprava lani zamrznila, vendar je Adacta izstavila račun za opravljena dela, ki presega 100.000 evrov. V skladu z doseženim dogovorom je Vzajemna plačala eno tretjino računa, za ostali del pa so se dogovorili, da bi z njim počakali na imenovanje nove uprave. Ta bi namreč morda želela peljati naprej ta projekt.

Na Vzajemni obenem tečejo različne revizije, še pravijo v zavarovalnici in dodajajo, da bo ekipa agencije za zavarovalni nadzor ob usklajevanju z izredno upravo pregledala vse svetovalne pogodbe, pri čemer bo posegla tudi nekoliko v preteklost. Prav za pregled projekta Solventnost II bo sicer Vzajemna poskušala angažirati strokovnjaka z agencije za zavarovalni nadzor, da oceni smotrnost tega projekta. Kidrič je dodal, da bo Vzajemna šla tudi v ovadbe zoper odgovorne, če bodo revizije nakazale potrebo po tem.

Obetajo se statutarne spremembe glede pravil za skupščino Vzajemne Danes se je sicer sestal tudi posvetovalni organ izredne uprave Vzajemne, ki je med drugim obravnaval tudi načrt za leto 2010 ter vprašanje sponzorstev oziroma donatorstev, glede katerih je Vzajemna pripravila posebno strategijo. "Rezultat razprave je bil, da naj se Vzajemna poveže z inštitutom za varovanje zdravja, da sponzorska sredstva, ki so namenjena preventivi, daje skladno s tem programom. Pri donatorstvih želijo, da bomo kar najbolj skromni," je dejal Kidrič in dodal, da bo o teh sredstvih verjetno odločala in preverjala posebna komisija.

Dvanajstčlanski posvetovalni organ se je dotaknil tudi vprašanja izvajanja skupščin Vzajemne v preteklosti. Analiza je po Kidričevih besedah pokazala, da nobena skupščina ni bila skladna s sestavo članstva. Zato si bo izredna uprava prizadevala v času svojega mandata pripraviti ustrezne statutarne spremembe glede pravil za skupščino. Pri tem bodo sledili ciljem, da skupščina ne bi bila preštevilčna, da bi bila stalna z vsaj štiriletnim mandatom ter zastopniška. V zvezi s slednjim želijo zastaviti sistem, ki bi enakopravno zaobjel celotno starostno strukturo članstva.

Naslednja seja posvetovalnega organa naj bi bila v začetku marca, je dejal Kidrič, ki vodi oktobra lani imenovano izredno upravo. Agencija za zavarovalni nadzor jo je imenovala za devet mesecev.

Kidrič spregovoril tudi o izravnalnih shemah Člani posvetovalnega organa izredne uprave na podlagi samostojnega imenovanja izredne uprave so Šime Ivanjko, Marko Pavliha in Gregor Virant. Na podlagi prejetih kandidatur pa so člani še Aleš Živkovič, Ivana Bratož, Andrej Zorko, Rajko Stankovič, Marjan Urbanč, Mateja Kožuh Novak, Frančiška Četkovič, Mirko Miklavčič in Jože Ilc.

Kidrič se je na podlagi novinarskih vprašanj dotaknil tudi izravnalnih shem. Dejal je, da se v Vzajemni zavedajo, da so te sheme za druge zavarovalnice, ki nimajo toliko starejših zavarovancev, precejšnje breme, in da podpirajo pregled delovanja teh shem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin