Visokoleteči načrti Aerodroma Ljubljana

Morda bo še pred letošnjim božičem zaživela nova redna letalska povezava med Beogradom in Portorožem, prihodnje leto pa morda tudi med Ljubljano in irskim Dublinom, pa nove letalske povezave s Španijo, pa celo morda med Ljubljano in Rimom, kjer se je lani opekla Adria Airways. Vse to so načrti Aerodroma Ljubljana, ki je tudi med največjimi lastniki portoroškega letališča. Tako optimistično razmišlja predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. In to kljub temu, da v letalski panogi kljub smelim napovedim o začetku »okrevanja« svetovnega gospodarstva niso preveč navdušeni.

Aeropolis« Ljubljana na 80 hektarih Ob letališču naj bi na približno 80 hektarih v naslednjem desetletju zraslo pravo mesto – »Aeropolis« Ljubljana. Tudi na največjem slovenskem letališču na Brniku »spoznavajo«, da kriza nikakor še ni mimo. Prvi mož Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir priznava: »Ne, kriza nikakor še ni mimo!« Seveda pa ne gre držati križem rok, ampak je treba iskati nove poslovne priložnosti in tudi nove prevoznike.

Petina potnikov manj kot lani V prvih šestih mesecih tega leta je bilo na Brniku oskrbljenih približno petina manj potnikov kot lani, lansko leto pa je bilo zaradi polletnega predsedovanja Slovenije EU »rekordno« in zato ni primerljivo, ugotavlja Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana.

Kaj pa letošnja julij in avgust?

Poletna meseca sta povsem realna slika. Julija je bilo na Brniku za okoli šest odstotkov manj oskrbljenih potnikov, avgust pa je bil že boljši – razumljivo, saj je tudi sicer najmočnejši turistični mesec –, a za okoli pet odstotkov manj. Govorimo o fizičnem obsegu oskrbljenih potnikov. Je pa seveda treba upoštevati, da se je struktura potnikov letos malce spremenila, dobre tri četrtine potnikov je prepeljal nacionalni letalski prevoznik Adria Airways, četrtino pa tuji prevozniki. Je pa zanimivo, da imajo na našem letališču tuji prevozniki septembra pravzaprav več prepeljanih potnikov, Adria pa med enajst in dvanajst odstotkov manj prepeljanih. Kar ob istem številu »letalskih« operacij praktično pomeni, da imajo tudi prevozniki boljše »polnjenje« letala …

»Redči« kriza vrste letalskih prevoznikov tudi na Brniku?

Res je, odšel bo madžarski Malev, razlog je vstop tujega – ruskega partnerja v Malev. In zato prestrukturiranja Karpataira, ki sicer leti za Malev. Vendar se pogovori o nadaljnjem sodelovanju nadaljujejo. Še vedno pa tudi čez zimo ostaja Finnair in redna povezava med Ljubljano in Helsinki. Naj mi bo dovoljeno napovedovati – v zimskem voznem redu pričakujem enake številke, tako potnikov kot letov.

Potniški promet se torej počasi pobira, kaj pa tovorni?

Tovorni promet se je zmanjšal za okoli 30 odstotkov, kar ni spodbudno.

Kje je Brnik v primerjavi z ostalimi sosednjimi regionalnimi letališči – Gradcem, Ronkijem ali Zagrebom?

Če gledamo kumulativno, fizični obseg, smo slabši, zaradi lanskega predsedovanja. Ta hip smo na ravni okoli 16 odstotkov v prvih devetih mesecih, medtem ko so regionalna letališča v soseščini med osmimi in desetimi odstotki minusa. Smo blizu, cela Zahodna Evropa.

Zakaj je zelo težko privabiti rednega letalskega prevoznika na Brnik?

V bistvu je pri odločitvi pomemben zgolj en razlog. Slovenija je majhen trg. Tuji prevoznik ve, koliko turistov namerava pripeljati v Slovenijo, težko pa računa na velik promet iz naše države, zato na Brniku ni veliko tujih prevoznikov. Ekonomska računica se velikokrat ne izide, zato je prevoznika težko privabiti in seveda tudi zadržati.

Malev je torej vsaj za zdaj preteklost, povezava Ljubljana–Budimpešta ugaša, kaj pa pogovori z drugimi potencialnimi prevozniki, ki bi se lahko pridružili že videnim na Brniku?

Pogovori nenehno potekajo. Na nedavni mednarodni konferenci prevoznikov in upravljavcev letališč z več kot 1500 udeleženci smo se pogovarjali s predstavniki številnih »prevoznikov«. Tudi z nizkocenovniki – s španskim Vuelingom, ki je prevzel Clickaira in naj bi še dopolnil povezavo s Španijo, kamor želi očitno leteti vse več Slovencev. In seveda tudi v obratni smeri. Pogovarjali smo se tudi z irskim Aer Lingusom o redni letalski povezavi z Dublinom, vse je še odprto, ampak možnosti so vsekakor dobre. Pogovori tečejo tudi z novo Aliatilo o oživitvi redne povezave med Ljubljano in Rimom, ki se na žalost že dvakrat ni prijela, neuspešno je poskušala Adria Airways. Japan Airlines tudi za prihodnje leto napoveduje tri velike »jumbote« s turisti za Slovenijo, pogovori pa so stekli tudi s China Airom o povezavi med Ljubljano in Chengdujem. Možnosti vsekakor so!

Je letos še kaj možnosti?

Bomo videli. Upajmo pa, da bo že pred božičem dvakrat tedensko zaživela redna povezava med Beogradom in Portorožem, ki je bila v preteklosti že nekajkrat v igri, pa je na koncu padla v vodo. Vse skupaj je že skoraj dogovorjeno: Jat naj bi v Portorož zaradi omejitev, prekratke pristajalne steze, letel z letalom ATR 72, od 30 do 40 gostov naj bi bilo na 70-sedežnem letalu maksimum, seveda pa bodo morali za vzpostavitev redne letalske povezave odgovornost prevzeti tudi obalni hotelirji. Če ne bo odziva, potem je po moje treba pozabiti na ideje o podaljšanju pristajalne steze za pristajanje večjih letal. Da obala vsekakor je potencial, pa potrjuje povezava Beograd–Pula v času turistične sezone, ko je marsikateri srbski turist vnovič užival na istrskem koncu. Ocena je, da je potnikov dovolj. S 1. 1. pa ugaša tudi vizumski režim za potnike iz Srbije, kar je voda na mlin vzpostavitve nove redne letalske povezave.