"Včasih pozabljamo, kakšne zime so bile ne tako dolgo nazaj"

Ob svetovnem dnevu meteorologije, ki ga že 60 let obeležujemo 23. marca, je za SiOL.net na vprašanja odgovarjal dr. Klemen Bergant, direktor Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje in stalni predstavnik Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji. Spregovoril je o obletnici in vlogi Slovenije v Svetovni meteorološki organizaciji, prav tako tudi o vremenu in podnebju ter njunih spremembah zdaj in v bodoče.

Kaj zaznamuje 23. marec, svetovni dan meteorologije? Danes obeležujemo 60. obletnico ustanovitve svetovne meteorološke organizacije. Na današnji dan leta 1950 je v veljavo stopila konvencija o svetovni meteorološki organizaciji.

Kakšno je sodelovanje Slovenije v Svetovni meteorološki organizaciji? Slovenija je ena od 189 držav članic, hkrati pa smo tudi zelo aktivni pri delu te organizacije. Omenil bi le dva mejnika: od leta 2005 Agencija RS za okolje gosti regionalni instrumentacijski center Svetovne meteorološke organizacije, od leta 2006 pa še Center za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi, ki je bil ustanovljen na pobudo Svetovne meteorološke organizacije in Konvencije Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji.

Meteorologe najbolj poznamo po dnevnih vremenskih napovedih, a področje vašega dela je veliko širše … Res je. Ukvarjamo se tudi s podnebjem oz. proučevanjem podnebne spremenljivosti. Imamo poseben sektor za meteorološke modele in tehnike, ukvarjamo se s proučevanjem vpliva vremena in podnebja na kmetijstvo, ena od ključnih dejavnosti je tudi vzdrževanje meteorološke infrastrukture in s tem v zvezi izvajanje stalnih meteoroloških meritev na območju Slovenije.

Vreme je tisto, kar je danes in bo jutri, podnebje pa tisto, kar lahko pričakujemo v naslednjih letih – ali je to ustrezen opis? Na kratko bi res lahko rekli, da je vreme trenutno stanje ozračja in tisto, kar se nam trenutno dogaja, podnebje pa je statistika oziroma neki običajni vremenski vzorci, ki jih na določenem območju lahko pričakujemo, bodisi z vidika pojava izrednih dogodkov bodisi z vidika povprečnih razmer.

Včasih je veljala definicija, da je podnebje povprečno vreme, vendar se temu danes izogibamo, ker podnebje poleg povprečnih razmer v veliki meri krojijo izredni dogodki in spremenljivost vremena, kar je prav tako treba upoštevati.

O podnebnih spremembah se zadnje čase veliko govori. Eni opozarjajo na naraščajoče globalno segrevanje, drugi pa zatrjujejo, da je to napihovanje in neresnica … Naše meritve, kot tudi meritve povsod po svetu, kažejo, da se Zemlja dejansko ogreva in da smo priča globalnem ogrevanju. Tudi projekcije za prihodnost kažejo, da se bo ta trend ogrevanja in z njim povezane spremembe vremenskih in pomembnih vzorcev nadaljeval.

Kako resne so že podnebne spremembe? Že danes lahko opazimo, da so določeni pojavi pogostejši. Od leta 1960 do danes smo imeli deset suš, ki so zajele večji del Slovenije, od tega jih je bilo sedem po letu 1990 in pet po letu 2000. To očitno kaže, da se s pogostostjo teh dogodkov dejansko nekaj dogaja.

Kaj glede podnebnih sprememb kažejo napovedi za prihodnost? Tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bodo suše, vročinski valovi in podobni izredni dogodki še pogostejši in intenzivnejši, ne moremo pa vsakega izrednega dogodka povezovati s podnebnimi spremembami. Denimo, podobne razmere, kot so bile pri zadnjih t.i. božičnih poplavah, smo imeli januarja 1979. En sam tak dogodek še ne kriči po podnebnih spremembah, če pa so ti dogodki pogostejši, kar se nam dogaja, lahko govorimo o podnebnih spremembah.

Letošnjo zelo mrzlo in s snegom bogato zimo nekateri izkoriščajo kot argument, da globalnega segrevanja pravzaprav ni. Poglejte, letošnja zima je bila izredna zaradi dveh izrednih dogodkov: že omenjenih božičnih poplav in izredno močne burje s sneženjem 9. in 10. marca. Če pogledamo temperaturne razmere, pa je bila letošnja zima popolnoma povprečna. Imeli smo nekaj več padavin in manj sončnega sijanja, to je res, ampak padali niso nobeni rekordi. Problem je, da včasih pozabljamo, kakšne zime so že bile ne tako dolgo nazaj. Je pa res, da so v nekaj preteklih letih zime bile bolj mile, kot je bila ta.

Ob letošnjem svetovnem dnevu meteorologije posebno pozornost namenjate vplivu podnebne spremenljivosti na vodno okolje. Kaj bi nas kot posameznike moralo najbolj skrbeti pri tem? To, da z vodo ne upravljamo tako racionalno, kot bi morali. Posledično, če bodo suše pogostejše, bomo imeli težave s pitno vodo, z namakanjem, pridobivanjem hidroenergije v poletnem času ... Z vidika upravljanja z vodami in z vidika naših ukrepov bi se morali obnašati bistveno bolj smotrno. Niso same podnebne spremembe in pogostejši izredni dogodki to, kar povzroča vedno več škode, temveč tudi naše nespametno ravnanje. Družba je vedno bolj ranljiva, vedno več nas je in vedno bolj nespametno ravnamo, kar povzroča vedno večjo škodo.

Urad za meteorologijo je samo ena od strokovnih služb na Agenciji RS za okolje … Pod okriljem Agencije RS za okolje imamo tudi Državno hidrološko službo, Urad za seizmologijo in geologijo, Urad za opravljanje z vodami, Urad za varovanje narave in okolja, tako da Agencija dejansko pokriva celoten spekter okoljskih vprašanj.