V tretjem četrtletju 3,8-odstotna gospodarska rast

V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je desezonirani obseg bruto domačega proizvoda (BDP) povečal za 0,7 odstotka, je objavil statistični urad. Umirjanje gospodarske rasti je pričakovano, ocenjujejo ekonomisti. Nismo (še) vstopili v recesijo V prvih devetih mesecih je bil obseg BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 realno višji za pet odstotkov. Glede na četrtletne primerjave BDP, ki se uporabljajo pri določanju morebitne recesije, po besedah vodje sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu (Surs) Karmen Hren "podatki kažejo, da je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in vsaj do tretjega četrtletja še nismo vstopili v recesijo".

Najbolj izrazito so upadle investicije Od junija do septembra se je po ugotovitvah statistikov zmanjšala rast vseh makroekonomskih agregatov. Najbolj izrazito je bilo upadanje rasti investicij. Če so te v prvem četrtletju dosegale v četrtletni primerjavi 16,5-odstotno rast, je bila ta v tretjem četrtletju le še 5,4-odstotna. Največji zastoj je bil na področju investicij v stanovanjsko gradnjo, kjer je statistični urad prvič po četrtem četrtletju 2003 v medletni primerjavi zabeležil realno zmanjšanje za 0,6 odstotka.

Rast izvoza in uvoza le še polovična Izvoz in uvoz sta v tretjem četrtletju rasla po približno štiriodstotni stopnji v medletni primerjavi (izvoz 4,2 odstotka; uvoz 4,4 odstotka). Oba agregata sta v preteklosti pomembno prispevala h gospodarski rasti Slovenije, zdaj pa njuna rast dosega le še približno polovico stopenj rasti z začetka leta. Zmanjšanje rasti končnega trošenja ni bilo tako izrazito, pojasnjuje Surs.

Najvišjo dodano vrednost ima še vedno gradbeništvo Prvič po desetih letih, je izpostavila Hrenova, pa se je v tretjem četrtletju glede na predhodno četrtletje zgodil realen padec dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,5 odstotka. Najvišjo dodano vrednost je še vedno ustvarilo gradbeništvo (13,9 odstotka v medletni primerjavi).

Lahko se poveča brezposelnost Na trgu dela se kažejo prvi učinki umirjanja gospodarskih aktivnosti, pojasnjujejo v Sursu. Čeprav so bile razmere v tretjem četrtletju še dokaj ugodne - zaposlenost je bila višja za 2,9 odstotka kot pred letom dni, se prirast zmanjšuje, je poudarila Hrenova. V predelovalnih dejavnostih se že čuti posledice dogajanj v gospodarstvu, lahko se zgodi, da se bo krivulja zaposlenosti v zadnjem četrtletju obrnila navzdol, je dejala Hrenova.

Križanič: To smo pričakovali Minister za finance Franc Križanič je po današnji seji vlade povedal, da je bilo umirjanje gospodarske rasti pričakovano, po predvidevanjih pa naj bi bila rast prihodnje leto nekoliko močnejša.

Umar bo ažuriral napovedi Urad za makroekonomske analize in razvoj je umiritev gospodarske rasti označil za pričakovano. Po njegovi oceni so k takšnemu gibanju prispevali nižja investicijska in izvozna aktivnost ter ohranitev potrošnje na ravni prejšnjih četrtletij. Direktor urada Boštjan Vasle je na podlagi podatkov o gospodarski aktivnosti v zadnjih in pričakovanjih za naslednje mesece ter napovedi razmer v mednarodnem okolju napovedal ažuriranje jesenske napovedi gospodarskih gibanj.

Z novimi napovedmi bo Umar po njegovih besedah predvidoma še pred koncem leta seznanili vlado, nato pa tudi širšo javnost. Umar je v jesenski napovedi, objavljeni v začetku oktobra, napovedal, da naj bi gospodarska rast letos dosegla 4,8 odstotka, prihodnje leto pa 3,1 odstotka.

Ovin: Ne bo zastoja S pričakovanim upočasnjevanjem gospodarskih akitvnosti se strinjajo tudi ekonomisti, čeprav ocenjujejo, da ne bo privedlo do zmanjšanja obsega BDP v prihodnjem letu. Ekonomist Rasto Ovin v zadnjem četrtletju ne pričakuje gospodarskega zastoja, za leto 2009 pa okoli triodstotno rast BDP. Tudi ekonomist Janez Šušteršič ocenjuje, da padec rasti v negativno območje ni možen, v letu 2009 naj bi se gospodarska rast gibala med dvema in tremi odstotki BDP. Ekonomist Bernard Brščič ocenjuje, da so napovedi o največ dveodstotni rasti v letu 2009 "kar realne".

Brščič: Recesija bo imela obliko črke L Brščič meni, da je "zelo malo verjetno, da bomo imeli opravka z recesijo v obliki črke V". "Vse bolj so verjetni scenariji recesije L," je dejal. Po Ovinovem mnenju je zdaj ključno vztrajanje, da ima od ukrepov za podporo bančnemu sektorju korist gospodarstvo, ki mora obstoj še naprej potrjevati na trgu. Po Šušteršičevem mnenju pa mora vlada skupaj z Banko Slovenije predvsem poskrbeti za likvidnost in stabilnost finančnega sistema. Država pa naj zniža davke s trajnim učinkom in in javne izdatke, je še menil.