V prihodnjih tednih bo število okuženih še naraščalo

Po »realnih« ocenah lahko za novo gripo zboli kar četrtina populacije ali celo več, večina za blažjo obliko, precej ljudi pa tudi za zelo težko obliko, meni predstojnica oddelka za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja doc. dr. Alenka Kraigher. Smrtnost pa lahko doseže pol ali celo odstotek slovenske populacije. Razmere torej niso rožnate, ker prihajajo zimski meseci, ki so »raj« za različne viruse, tudi za novo gripo. Res je, obolevnost za novo gripo je precej višja kot je bila v enakem obdobju lani za »klasično« gripo, pričakujemo pa, da bo v prihodnjih tednih število okuženih še naraščalo. Stopnja obolevnosti je od prvega tedna v novembru do minulega tedna narasla z 18 obolelih na 100.000 prebivalcev na 77 obolelih na 100.000 prebivalcev. Koliko je bilo dejansko obolelih je nemogoče povedati. Treba je namreč vedeti, da veliko ljudi ne kaže bolezenskih znamenj in se tudi ne zavedajo, da so morda okuženi z virusom nove gripe. Kar pomeni, da hodijo v službo, v šole ali vrtce. Del pa je bolnih, ki imajo znake gripe, vendar so po nasvetu zdravnikov doma, zato tudi niso bili testirani za novo gripo, kar pomeni, da niso zabeleženi kot oboleli. Po uradnih podatkih je bilo do 16. novembra v bolnišnicah zaradi nove gripe21 ljudi, na žalost pa je nova gripa že terjala tudi prvo smrtno žrtev pri nas. Če bi vse seštela, bi lahko rekla, da je zdravstveno pomoč poiskalo približno 30 tisoč ljudi. Ob tem pa moram še povedati, da poleg okužbe s pandemskim virusom naraščajo tudi druge okužbe dihal, na 100.000 prebivalcev imamo že 1443 obolelih.

Nova gripa je torej že prešla v epidemično obliko tudi pri nas, Madžarska in Srbija sta že razglasili epidemijo, Srbija je tudi uvedla številne ukrepe, tudi izredno cepljenje, pri čemer bodo imele prednost izpostavljene skupine, podobno kot pri nas, zdravstveni delavci, otroci … Razmere so tudi pri nas vse prej kot rožnate.

Zavedamo se, da pomeni pandemija, da je bolezen razširjena po vsem svetu, kar pomeni, da bo toliko ljudi zbolelo, kolikor jih je na ta virus neodpornih, če ni primerne intervence, torej ukrepov, ki bi to omejili. Zavedamo pa se tudi, da lahko zgolj omejimo širjenje, zmanjšujemo breme, ki ga bo povzročila pandemija gripe, s tem, da ljudje upoštevajo nasvete o osebni higieni, da je vse prej kot »varno« daljše zadrževanje v zaprtih javnih prostorih in da bi se čim hitreje in čim bolj množično izvedlo cepljenje. Dejstvo je, podobno kod drugod po svetu, da se virus nove gripe vse bolj širi in zato se naši ukrepi in nasveti vse bolj stopnjujejo. Izjemno pomembno je, če z bolimo ali se počutimo bolne, da ostanemo doma, da ne gremo na delo oziroma v šolo, vrtec in seveda, da upoštevamo nasvete higienskega kašljanja in kihanja, da tako ne širimo virusov. Da ne hodimo k ljudem, ki so slabšega zdravja, torej h kroničnim bolnikom, ker so oni potencialno še bolj ogroženi, ali nosečnicam in majhnim otrokom. Kot veste, so v bolnišnicah že omejili obiske v luči manjšega števila obiskovalcev, stopnjevanje tega ukrepa je seveda popolna prepoved obiskov. Prav gotovo pa v zdravstveni stroki ne bomo zahtevali ali predlagali ukrepa zapiranja šol ali vrtcev, ali morda odpovedi različnih prireditev, ker lahko posameznik virus dobi praktično kjerkoli. Zato je »neposrečeno« in neproduktivno, da tudi zdravi tudi otroci ostajajo doma …

No, ampak to, da so se starši ustrašili in so tudi zdravi otroci ostali doma, se v Sloveniji dogaja?

Najbrž je to posledica razmišljanja staršev, da je to dobro za otroke, ker je to najboljša preventiva. Če bi bil otrok zares doma, potem prav gotovo ne bi mogel zboleti, če že ni okužen. No ampak postavlja se vprašanje, koliko časa naj bo otrok sploh doma, če je kroženje virusa nove gripe praktično pričakovati ves čas zimskih mesecev? Skratka, to nikakor ni rešitev, zato je nemogoče razmišljati v smeri, kdaj zapreti šole, ker se takoj samo ponudi vprašanje, kdaj pa bo pravi čas za vnovično odprtje? Normalno je, da je en teden večje število obolelih otrok v šolah, v drugem tednu pa manj.

Skratka neupravičeno »ostajanje« doma ni pogoj, da se izognemo novi gripi, cepivo je po vašem pravi odgovor in prava preventiva za novo gripo. Zakaj pri nas vlada tako nezaupanje do cepiva? Zaradi stranskih učinkov, morebitne rdečice ob vbodu, bolečine, glavobola in povišane temperature, slabosti? Po anketah se bo cepilo le med 10 do 15 odstotkov populacije, kar je skromna napoved.

Začela bom takole: znanstveni dokazi jasno kažejo, da je cepljenje najučinkovitejši ukrep. S cepljenjem pridobimo imunost, da ne zbolimo, ampak s cepivom v telesu spodbudimo ustvarjanje protiteles proti povzročitelju nove gripe. Ko tega »povzročitelja« srečamo, ne zbolimo, ampak telo proizvede dovolj protiteles! Seveda pa ima vsako cepivo, tako kot vsako zdravilo, neželene učinke. Ti neželeni učinki se spremljajo, ko se cepivo še klinično testira in se ugotavlja neželene posledice, potem pa Evropska agencija za zdravila oceni, kakšno je tveganje za varnost zdravila, kaj negativnega lahko prinese in kaj pozitivnega.

Dr. Kraigherjeva, kako pa potem komentirate primere, ko se je človek cepil, pa je potem vseeno umrl? Take primere poznamo v Evropi (Nemčija) pa nenazadnje v Aziji.

Težko komentiram te primere, ne moremo pa jih preprosto vzročno povezovati s cepljenjem. Poglejte, v Sloveniji vsak dan umre približno 50, na Švedskem pa celo 250 ljudi in to se zgodi ne glede na cepljenje, ampak zaradi drugih zdravstvenih dejavnikov, kapi, infarktov, drugih dejavnikov tveganja … In to se zgodi tudi pri ljudeh, ki so cepljeni in bi se vsekakor zgodilo, tudi če se ne bi cepili. Ni razloga, ali še bolje, dokaza, da bi cepivo proti novi gripi bilo krivec za smrt!

Kaj pa, če se človek prepozno cepi?

Ko se cepimo, je telesu potrebno dati nekaj časa, da ustvari protitelesa. Ta čas je med tednom in dvema, različno od človeka, kako je sposoben »ustvariti« imunost. Pri nekom sta potrebna dva odmerka, da je zaščita učinkovitejša in boljša. V času od cepljenja in trenutka, ko je telo ustvarilo protitelesa, pa je mogoče, da človek, ki je bil v stiku z virusom, zboli. Zboli zato, ker telo ni moglo ustvariti protiteles. Na nek način je mogoče, da bi bila bolezen lažja: je pa že jasno, da je novi virus gripe izjemno prilagodljiv in nepredvidljiv in da primarno napade zlasti pljuča, za razliko od klasične gripe. In zato je lahko bolezen usodna.

No, ampak kljub vsemu povedanemu, še enkrat sprašujem, zakaj pri nas tako zavračamo cepljenje, zakaj toliko nezaupanja do cepiva? Ste se VI cepili?

Ja, sem se, sem v kriznem štabu na IVZ-ju in tudi moji družinski člani so že cepljeni. Glede nezaupanja pa se čudim, da ljudje ne gledajo bolj pozitivno na cepljenje, ker cepljenje, kar dokazujejo tudi klinične raziskave, lahko prepreči bolezen pri vsakem, seveda če je bilo cepljenje pravočasno in ni prišlo do okužbe. Na Švedskem je bilo tako cepljenih že okoli 2 milijona ljudi, veliko tudi v Veliki Britaniji, v Sloveniji le okoli 20 tisoč ljudi. Neželeni učinki seveda so! Mene je tudi bolela rama, pa nastala je rdečica okoli vboda, ampak če imamo pred očmi sliko, kaj lahko nova gripa prinese – smrt, potem so ti nezaželeni učinki zanemarljivi. Menim, da so ljudje glede cepiva nezaupljivi tudi zato, ker preprosto nimajo dovolj časa ali morda celo želje, da bi si bolj podrobno razjasnili vprašanja glede nove gripe. Stroka za cepljenjem vsekakor stoji!

Slovenija bo skupaj kupila 800 tisoč odmerkov cepiva, doslej objavljene ankete kažejo, da jih bo uporabljenih veliko veliko manj? Kdo bo odgovoren za to, kaj z neuporabljenimi odmerki?

Država je ljudem seveda zagotovila cepivo, kar je v vsem obvladovanju pandemije najbolj smiselno. S cepivom je možno pri populaciji, ki bo cepljena, zagotoviti imunost in toliko omejiti širjenje virusa, da se bo pravzaprav znašel v naši sredini kot sezonski. To je bila država dolžna storiti, prav pa bi bilo, da bi se prebivalci odzvali na to ponudbo. Kajti ne smemo pozabiti, da so države, ki nimajo niti odmerka, pa niso daleč od Slovenije – Poljska, Slovaška – te države bodo morale prevzeti odgovornost, zakaj niso zagotovile cepiva. Slovenija je cepivo omogočila, število odmerkov pa bo zadostovalo.

Koliko ljudi bo v Sloveniji, po vaši oceni, zbolelo?

Zimsko obdobje je tisto, na katerega so virusi najbolj prilagojeni, zato prihaja čas, ko bo število obolelih vse večje. Število obolelih, ki ga je praktično nemogoče napovedati, pa lahko povzamem zgolj z izkušnjo, ki so jo imeli v naši poletni sezoni na južni polobli v Avstraliji, kjer so takrat že imeli zimo in pandemijo nove gripe. Tam so ocenili, da je zbolela okoli četrtina prebivalstva, zato je za Slovenijo številka med 25-30 odstotki čisto prava in resna napoved. Seveda pa bodo nekateri dobili blažjo, nekateri težjo obliko gripe, zelo težkih oblik pa je lahko tudi do 10 odstotkov. Nekatere države pa so imele tudi zelo visoko smrtnost, tudi 6 odstotno. Mi menimo, da je to na račun njihove slabše zdravstvene oskrbe, ampak za Slovenijo lahko pričakujemo od 0,5 do 1 odstotka, to so realna pričakovanja, najbolj »kritični« meseci šele prihajajo.

Kako pa, za konec, komentirate namige, ki so za mnoge že na meji znanstvene fantastike, da je vse skupaj produkt farmacevtske industrije, ki bo s cepivom veliko zaslužila?

Mislim, da je narava tako iznajdljiva in ima toliko priložnosti, da viruse spremeni, da ni potrebovala pomoči velikih farmacevtov. Je pa res, da je tukaj tudi splet okoliščin. Če vemo, da je virus preskočil iz živali (prašiča) na človeka, pomeni, da je bil vzpostavljen pretesen stik s človekom. In to je v nekaterih delih sveta izjemno prisotno. Spomnimo se samo virusa »ptičje« gripe, ki je vzniknil tam, kjer je stik med človekom in perutnino preveč prisoten. Zdaj imamo podobno med prašičem in človekom. Seveda pa se ob takih pandemijah oziroma boleznih vedno vprašamo, ali bo obstajalo zdravilo, kdaj bo cepivo? In farmacevtske družbe veselo zagrabijo to priložnost in seveda zaslužijo.