Triglav še ne gre na borzo

Kot je pojasnil državni sekretar Andrej Šircelj, je namen sprememb zakona odpraviti neenak položaj bank in zavarovalnic v primerjavi z drugimi pravnimi naslednicami. Veljavni zakon iz konca lanskega julija namreč ne upošteva posebnosti področne ureditve bank in zavarovalnic glede na druge delniške družbe. "Tudi zakon o gospodarskih družbah sam izrecno loči zavarovalnice in banke od drugih delniških družb," je poudaril.

S sprejetimi spremembami zakona se bodo banke in zavarovalnice po Šircljevih besedah lahko uvrščale na borzo, in sicer v skladu z zakonodajo, odločitvami organov upravljanja in pravili borze. "To velja vključno za Zavarovalnico Triglav," je dejal.

Zavarovalnica Triglav je namreč postala pravna naslednica pida in je zavezana delovati po zakonu zaradi pripojitve Triglav Finančne družbe. Zato je že sprožila postopke za uvrstitev delnic na borzo, kjer bi se moralo v skladu z zakonom z njenimi delnicami začeti trgovati v 180 dneh od uveljavitve, torej najpozneje do 27. januarja.

Noveli so nasprotovali v opoziciji DZ je novelo zakona sprejel z 41 glasovi za in 21 proti. Nasprotovali so ji v poslanskih skupinah opozicijskih strank, medtem ko so poslanci koalicijskih strank predlog vlade ocenjevali za dober.

Cvikl: Kolizije ni bilo Medtem ko je Šircelj noveliranje zakona utemeljeval s kolizijo med pravnimi ureditvami pravnih naslednic pidov in bank ter zavarovalnic, pa je Milan Cvikl (SD) ugotovil, da takšna kolizija ne obstaja. "Obstaja pa kolizija med interesi koalicijskih strank," je dejal. Novela zakona je po njegovih besedah v nasprotju z vsem, kar smo v Sloveniji v času razvoja tržnega gospodarstva naredili, in "pomeni ponovno veliko vpletanje države v gospodarstvo na način, ki ni tržen".

Lahovnik: Še naprej se bo trgovalo nepregledno

Po oceni Mateja Lahovnika (Zares) bo imela uveljavitev novele zakona za posledico, da se bo z delnicami Zavarovalnice Triglav še naprej trgovalo nepregledno na sivem trgu. V Zares noveli nasprotujejo predvsem zato, ker je vlada zakon, po katerem morajo na borzo vse naslednice pidov, tudi banke in zavarovalnice, utemeljevala s potrebo po večji preglednosti trgovanja s temi delnicami, je dejal Lahovnik. Zdaj pa je vlada novelo pripravila zato, ker ni uspela, ni želela, ali ni zmogla pripraviti ustreznega modela lastninjenja Zavarovalnice Triglav, je ugotovil.

Predloga ni mogoče podpreti tudi po mnenju Srečka Prijatelja (SNS). Gre za gašenje pogorišča, ne požara, je bil kritičen ter vladi očital, da se trudi, da nobeno uspešno podjetje ne bi ostalo v slovenski lasti.

Peče: Zavarovalnica Triglav je bogastvo vseh nas Sašo Peče (nepovezani) pa se je vprašal, zakaj sploh prodajati državno premoženje, ko pa imamo po besedah predsednika vlade proračunski presežek. Predlagana novela ne odraža nacionalnega interesa, je opozoril ter poudaril, da je Zavarovalnica Triglav bogastvo vseh nas.

Petek: Z novelo se krši osnovni namen zakona

V LDS noveli zakona nasprotujejo, ker se je vlada zanjo odločila šele pet mesecev po uveljavitvi zakona, po katerem morajo naslednice pidov na borzo in komaj 14 dni pred datumom, ko bi morale biti delnice Zavarovalnice Triglav uvrščene na borzo. Po besedah Milana Petka se z novelo tudi krši osnovni namen zakona, to je varstvo interesov malih delničarjev družb, ki so nastale s preoblikovanjem pidov.

Bajc: V tem trenutku prodaja državnega deleža ni potrebna Nasprotno je Josip Bajc (SLS) novelo zakona podprl, saj je treba - kot je dejal - pred uvrstitvijo Zavarovalnice Triglav na borzo odgovoriti še na vrsto vprašanj, povezanih tudi z referendumom. Z uvrstitvijo zavarovalnice na borzo bi po njegovem mnenju prišlo do več težav, v SLS pa so tudi prepričani, da v tem trenutku prodaja državnega deleža v Zavarovalnici Triglav ni potrebna, kaj šele nujna.

Rezman: Nič ni narobe, če se zakon popravlja

Podporo noveli je prav tako napovedal Vili Rezman (DeSUS), ki se mu dejstvo, da se zakon spreminja v manj kot šestih mesecih od uveljavitve, ne zdi nič posebnega. To ne more biti razlog, da se ne bi potrudili popraviti ga, je dejal. Če bi zakon o pravnih naslednicah pidov dosledno izvajali, po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče izvajati vladnega programa, ki govori o lastništvu v nekaterih najpomembnejših institucijah v deležu 25 odstotkov plus ena delnica.

Testen: Veljavni zakon je v taki obliki neizvršljiv Rudi Veršnik (SDS) je menil, da je predlog vlade, da se določila zakona ne uporabljajo za banke in zavarovalnice, povsem utemeljen. Ciril Testen (NSi) pa je opozoril, da je veljavni zakon v taki obliki neizvršljiv in je v neposrednem nasprotju z zakonom o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki narekuje sprejem posebnega zakona, s katerim se bo določil način, na osnovi katerega bodo fizične osebe upravičene do delnic Zavarovalnice Triglav.