Želite zdrave možgane? Ne posedajte pred televizorjem!

Motnje v delovanju možganov so največja javnozdravstvena težava v Evropi in zahodnem svetu. V Sloveniji strošek zdravljenja in odpravljanja vseh negativnih učinkov teh motenj predstavlja kar sedem odstotkov letnega bruto domačega proizvoda.

Od tega največ sredstev namenimo za zdravljenje motenj razpoloženja, anksioznih motenj, možganskih kapi, psihotičnih motenj, demence in odvisnosti.

Kako izboljšati delovanje možganov in s tem kakovost življenja?

Odgovor verjetno poznamo vsi: zdrava prehrana, gibanje, umski trening, kakovost in ustrezna dolžina počitka, udejstvovanje v prostočasnih aktivnostih.

7 % BDP!! #nevroznanstvenakonferenca pic.twitter.com/BAmaLmtjwy

— Urška Makovec (@UMakovec) 30 September 2017

S strokovnjakinjo za degenerativne bolezni in motnje delovanja živčevja Majo Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo medicinske fakultete smo se pogovarjali o preprostih rešitvah, ki ohranjajo naše možgane v dobri formi.

Kako v vsakdanjem življenju spodbujati delovanje možganov?
Ko pri delu postajamo vedno bolj pasivni, je dobrodošla kakršnakoli sprememba, pravi Bresjančeva. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida Vsaka sprememba je dobrodošla. Če sedimo za računalnikom in smo zatopljeni v delo, bomo prej ali slej zavzeli držo, ki bo pasivna, in bomo verjetno negibni. To ni dobro. Ko se tega zavemo, je najboljše, da spremenimo držo in spodbudimo krvni obtok na primer s premikanjem stopal.

Vsako delo si lahko polepšamo. Mnogo situacij je, v katerih lahko že sama misel, da je treba spremeniti stvari tako, da se boljše počutimo, vodi do inovativnih rešitev – da si prižgemo glasbo v ozadju ali naredimo karkoli, kar nam izboljša stanje in počutje.

Katera je najslabša navada, kaj najbolj ubija možgane?
Če s tem vprašanjem ne mislite na droge različnih vrst, potem je to pasivnost – v kakršnikoli obliki. S stališča možganov vse, s čimer se izzovemo, vsaka sprememba, nova situacija, ki terja, da naredimo nekaj novega ali rešimo neki problem, terja uporabo naših možganov na malo drugačen način. S tem spodbuja plastičnost ne le v razmišljanju, ampak tudi v delovanju možganov.

Najslabše od vsega je, da se uležeš na kavč in pustiš, da se ti možgani polnijo le s pasivnim sprejemanjem informacij iz okolja.

Če rečemo drugače, je torej gledanje televizije najslabše?
Ali pa uporaba računalnika. Ker smo samo odjemalci. Po drugi strani pa so lahko interaktivne vsebine, ki jih ponuja medmrežje, čisto pozitiven izziv.

"Dvom in radovednost sta zelo pomembni gonili napredka nasploh – za znanstveno raziskovanje, a tudi v vsakdanjem življenju." Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Vas je kaj, kar ste ugotovili v raziskavi, presenetilo?
Ljudje so v razmeroma velikem odstotku odgovorili, da vejo toliko, kot potrebujejo. To se mi prej zdi del diagnoze problema kot pa resničnost. Kdorkoli je zelo zadovoljen s tem, kar ve, je potencialno ogrožen, da ne bo napredoval. Dvom in radovednost sta zelo pomembni gonili napredka nasploh – za znanstveno raziskovanje, a tudi v vsakdanjem življenju. Biti pretirano zadovoljen sam s seboj ni nikoli pot k napredku.

Vi ste raziskovalno zelo aktivni, a vseeno: kako v vsakdanjem življenju skrbite za kondicijo svojih možganov?
Prek stvari, ki jih prej nisem počela. Poskušam iskati nove izzive. Po 50. letu sem recimo začela plesati. Ples je ena najbolj čudovitih oblik kombinacije različnih treningov – miselnega, emocionalnega, socialnega, pa tudi telesno je naporen. Za ljudi vseh starosti je idealen način urjenja novih veščin.

Tudi s športom se ukvarjam. Če ne drugega, se usedem na kolo in kot otrok divjam naokoli.