Zdravstveni nasvet na daljavo?

Padec, udarec v prsni koš, bolečine. Sladkorna bolezen, slabo počutje, glavobol. Izvidi, ki jih ne razumete najbolje. Se odpeljati k zdravniku ali ga poklicati? Odgovor ni enoznačen, je pa jasno: do nasveta, kaj storiti, je dobro priti čim prej.

Obravnava na daljavo je dopolnilo ustreznega zdravljenja

Zdravniki iz tujine v poročilih navajajo, da so se med koronakrizo naučili, da lahko z obravnavo na daljavo skrajšajo nekatere postopke, hitreje postavijo diagnozo in začnejo zdraviti ter da so tudi pacienti s takšno obravnavo zadovoljni.

Temu pritrjuje tudi dr. Nevenka Mlinar, zdravnica splošne medicine iz zdravstvene ambulante Deskle in strokovnjakinja za obravnavo na daljavo pri Zdravstvenem nasvetu: "Gotovo na daljavo pacienti hitreje pridejo v stik z nami. Že en klic lahko pokaže, ali je potrebno le svetovanje in bo dovolj samozdravljenje ali pa je morda bolje ravnati konservativno, na primer posledice poškodbe podrobneje pregledati in bolnika poslati na nadaljnje zdravljenje. Pogovor z njim, posebno po videopovezavi, nam zagotovi dovolj informacij, s katerimi presodimo, kako ukrepati."

Hitrost odziva je seveda najpomembnejša takrat, ko gre za življenje. A na daljavo se rešujejo tudi številne stiske.

Ko se bolnik seznani z novo diagnozo, boleznijo, ki je ne pozna, oziroma z izvidi drugih preiskav, ki si jih ne zna razložiti ali pa ga skrbijo, je lahko pogovor bistven za pomiritev. V ordinaciji za takšne pogovore, pravi dr. Nevenka Mlinar, ni vselej dovolj časa.

"Številni pacienti potrebujejo le razlago svojega stanja, pogovor o tem, kar se jim dogaja. In stik na daljavo omogoča zelo hiter odziv na takšne potrebe." Dr. Nevenka Mlinar

O tem poroča tudi Nevenka Sente, vodja klicnega centra Zdravstvena točka v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici: "Predvsem v lanskem prvem valu koronakrize so zdravniki, ki svetujejo v okviru zavarovanja Zdravstveni nasvet, poleg povsem konkretnih pomoči opravili veliko sprostitvenih pogovorov, ki so jih ljudje v negotovem položaju zelo potrebovali."

Videoklic je v primerjavi s telefonskim klicem še učinkovitejša metoda zdravniške obravnave na daljavo. V okviru Zdravstvenega nasveta se lahko po videoklicu pogovorite z zdravnikom družinske medicine, pediatrom in drugimi specialisti.

Telemedicina povečala učinkovitost

V koronakrizi je bil prvi vzgib za povečano uporabo obravnave na daljavo zmanjšanje prenosa okužb. In ta seveda ostaja. A za pogovor z zdravnikom na daljavo bolniki tudi ne potrebujejo toliko časa, saj jim je prihranjena pot. In čeprav si mora zdravnik za telemedicinsko obravnavo vzeti enako ali več časa, je lahko s pacientom pogosteje v stiku. Tako lažje nadzoruje njegovo stanje in napredek zdravljenja.

"Obravnava na daljavo se bo pri specialističnem zdravljenju verjetno vse pogosteje uporabljala tudi za kontrolne preglede, ki ne zahtevajo fizičnega stika. Predvsem pa je pomembna za razlago zdravstvenega stanja, simptomov in bolezni." Nevenka Sente, vodja Zdravstvene točke v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici.

"Če je medicina hkrati umetnost in znanost, se pri obravnavi na daljavo izgubi kanček umetnosti," pravi dr. Nevenka Mlinar. "A za družinske zdravnike in specialiste lahko telemedicina ponuja številne prednosti, ki jih že izkoriščamo." Hkrati pa, kot pravi, se je treba pri stikih na daljavo zavedati njihovih omejitev in delati z več previdnosti.

Učinkovitost je ključna prednost telemedicine. Ko se ta izmenjuje in dopolnjuje z obravnavo v živo, so koristi za paciente lahko izjemne.

Še korak naprej je šla telemedicina s pomočjo naprav, ki jih imajo pacienti pri sebi in zdravniku sproti sporočajo rezultate merjenj. Z njimi se lahko redno spremlja stanje kroničnih bolnikov. Takšni postopki so že v veljavi za spremljanje sladkornih bolnikov, bolnikov s srčnim popuščanjem in drugimi obolenji, ki zahtevajo nenehen nadzor.

Izzivi obravnave na daljavo

Z rabo novih komunikacijskih orodij se je tudi zdravstvena obravnava na daljavo še izboljšala. Vendar pa imajo predvsem starejši nekaj težav: pametnih pripomočkov ne poznajo, jih ne znajo uporabljati ali jih sploh nimajo oziroma imajo slabo internetno povezavo. Zanje je zato telefonski pogovor še vedno najpogostejša oblika komunikacije.

"Paciente vselej spodbujam, da me vsaj pokličejo in mi poročajo o svojem akutnem ali kroničnem stanju," pravi zdravnica Nevenka Mlinar.

"S stikom, pa četudi je na daljavo, oblikujemo odnos. Več informacij imam, celoviteje lahko obravnavam pacienta." Dr. Nevenka Mlinar

Dr. Mlinarjeva pravi, da pacienti nimajo večjih varnostnih pomislekov. Tudi pri svetovanju na daljavo namreč zdravnike zavezujeta Hipokratova prisega in njeno načelo zaupnosti. Pri delu, ki ga naša sogovornica opravlja za zavarovance Zdravstvenega nasveta, je po njenem mnenju občutek varnosti še pomembnejši. Klicateljev namreč ne pozna, kot pozna svoje paciente.

"Zaupanje zdravniki dosežemo na najrazličnejše načine. Najpomembnejše pa je poslušanje. Ko svetujem, vselej pustim, da se pacient razgovori, saj tako začutim, kako sprejema bolezen, kaj je pripravljen storiti in kaj potrebuje." Dr. Nevenka Mlinar

Ko je vzpostavljeno zaupanje, tudi pacienti veliko bolje sodelujejo v procesu svojega zdravljenja. Na srečo se zaupanje ne gradi le v živo, ampak tudi s toplino izrečene besede, razumevanjem, zaupnostjo, deljenjem svoje zgodbe in s časom, ki ga prebijemo skupaj, ter s koristnim, hitrim in učinkovitim nasvetom. Pa četudi na daljavo.

Ko ste v skrbeh, nima smisla čakati. Osebje Zdravstvenega nasveta vas bo glede na vašo težavo ali težavo vašega mladoletnega otroka povezalo z zdravnikom družinske medicine oziroma drugimi specialisti – po telefonu ali prek videoklica.