Začinite praznike

Vse to pričara praznike. Vendar te začimbe niso samo začimbe. Hkrati zelo dobro skrbijo za naše dobro počutje. Cimet Od kod prihaja? Rojstna dežela cimeta je Šrilanka, veliko pa ga prihaja tudi iz Indonezije in s Kitajske. Da gre za zares dragoceno začimbo, kaže podatek, da je bilo v času trgovske poti med Indijo in Evropo 350 g cimeta vrednega enako kot pet kilogramov srebra. Za kaj vam koristi? Raziskave kažejo, da pol žličke cimeta dnevno znižuje stopnjo slabega holesterola v telesu. Zato ga mirno dodajajte h kosmičem, k pijačam, jogurtu in še posebej medu. Ta kombinacija na tešče naj bi blažila celo artritis. Ta eksotična začimba preprečuje nastanek rakavih celic in je odličen vir magnezija, železa in kalcija. V nekaterih virih ga še vedno najdemo kot naravno zdravilo za zdravljenje impotence in afrodiziak. Nekateri ga uporabljajo kot konzervans, saj preprečuje nastanek bakterij. Ker čisti kri in pospešuje njen pretok, ga s pridom uporabljajo tudi v kozmetični industriji v kremah proti celulitu. Praznični cimet je idealna sestavina kuhanemu vinu (kjer se uporabljajo cimetove paličice), cimet v prahu pa lahko dodajamo medu, marmeladam, piškotom in pecivom, tortam, eksotičnim in obilno začinjenim mesnim jedem, kavnim napitkom in sladoledom. Kot dišavo pa ga lahko uporabite v obliki eteričnega olja ali svečk.

Vanilja Od kod prihaja? Pravi rojstni kraj vanilje je Mehika, danes pa je največ pridelajo na Madagaskarju, v Indoneziji, Braziliji in Mehiki. Vanilja ni prijetna samo po vonju, ampak je tudi paša za oči, saj je to plezajoča orhideja z nežno rumenimi cvetovi. Za kaj vam koristi? Vanilja je največkrat omenjana kot afrodiziak in romantična dišava, ki je v preteklosti popestrila marsikatero romantično urico že Aztekom. V preteklosti so jo uporabljali kot aromaterapijo za tiste, ki si niso več želeli ali mogli privoščiti ljubezni. Seveda je tako tudi danes, vendar danes vemo, da je vanilja tudi vir antioksidantov oziroma opevanih omega 3 maščob. Vanilja se zaradi prijetnega vonja in ugodnega vpliva na živčni sistem uporablja tudi kot aromaterapija proti depresiji in stresu. Prav tako je dobrodošla pri neredni menstruaciji, uravnava pa tudi stopnjo testosterona in estrogena. Vaniljino olje naj bi izboljšalo prebavo ter pomagalo pri kašlju in sinusnih vnetjih. Kozmetična industrija je seveda že stoletja navdušena nad to prijetno vonjavo, ki ustreza skoraj vsakomur.

Praznična vanilja je sestavina skoraj vseh kolačev. Dejansko ni sladkarije, kamor ne bi mogli postrgati nekaj vaniljinega semena, pa naj gre za piškote, torte, čokoladne bonbone, biskvite, nadeve ali kaj drugega. Prav tako jo z veseljem poližemo v sladoledu in popijemo s prazničnimi čokoladnimi in kavnimi napitki. Svečke in vaniljino olje bodo odišavili vaš dom med prazniki, če pa hočete popolnoma naraven vonj, razpolovite stroke in jih namestite po stanovanju.

Nageljnove žbice Od kod prihajajo? V antičnih časih so te posušene popke drevesa klinčevca poznali v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem, danes pa nageljnove žbice ali klinčke uporabljamo kot začimbo, ki je zelo razširjena tudi v kozmetični in zdravilni industriji. Za kaj vam koristijo? Ker so nageljnove žbice blažilne in antiseptične, so jih najprej poznali kot zdravilo za slab zadah, slabo prebavo ter za odpravljanje hernije in lišajev. Pravzaprav je še danes skozi vse leto najbolj uporabljano olje iz nageljnovih žbic, ki se uporablja za odpravljanje glivičnih obolenj, raznih infekcij itd. Kozmetična industrija uporablja olje kot zdravilo za aknasto kožo in kot antiseptični dodatek k milom. Ker so nageljnove žbice prijetnega vonja, so prav tako osnova za marsikateri parfum. V alternativnem zdravstvu pa se olje uporablja kot zdravilo proti glavobolom, zobobolom in dihalnim težavam. Klinčki naj bi skrbeli za zdrav imunski sistem in celo preprečevali prehitro ejakulacijo. Praznične nageljnove žbice lahko v kuhi uporabljamo cele ali zmlete. Praznične vroče pijače, kot so kompoti, kuhano vino in vroča čokolada, bodo s to začimbo še bolj aromatične. Seveda zelo rade pristanejo v piškotih in kolačih, prav tako pa v svinjskih pečenkah, salamah in krvavicah.

Zvezdnati janež Od kod prihaja? To zimzeleno drevo, ki spada v družino magnolij, boste najlažje našli na jugozahodu Kitajske, v Vietnamu in na Japonskem. Poznamo ga tudi pod imenom kitajski janež. Za uporabo so namenjena semena, ki se nahajajo dobesedno v lesenem zvezdnatem ovoju, ali celotna zvezdica. Za kaj vam koristi? V tradicionalni kitajski medicini se zvezdnati janež uporablja za zdravljenje prebavnih motenj in kolik pri dojenčkih. Prav tako ga skupaj z ingverjem lahko proti slabosti in bruhanju pijejo nosečnice. Olje zvezdnatega janeža se uporablja kot blažilo pri revmatičnih in artritičnih obolenjih ter kot stimulacijo živčnega sistema in možganov. Zaradi prijetnega vonja je priljubljen v kozmetični industriji.

Praznični zvezdnati janež – čeprav se zvezdnati janež največ uporablja v kitajski in azijski kuhinji, se največkrat decembra prerine tudi v naše lonce in pekače. Z zvezdnatim janežem lahko začinimo svinjino in raco, prav tako pa prija v aromatičnih juhah. Zmletega dodajamo k vsem vrstam peciva, kot zvezdice pa ga dodajamo k počasi kuhajočim jedem (juhe, enolončnice, kuhano vino, likerji).

Koriander Od kod prihaja? Koriander je znan tudi kot kitajski peteršilj in spada med najstarejše znane začimbe na svetu. Čeprav je koriander pravzaprav doma iz Južne Evrope, so ga najbolj posvojile azijska, indijska in mehiška kuhinja. Za kaj vam koristi? Kot zdravilo in kot začimbo se uporabljajo listi, korenina in semena. Sok iz koriandrovih listov vsebuje vitamine A, B1, B2, C in železo. Koriander miri razdražen želodec, kolike in črevesne bolezni. V čaju (posušena semena) znižuje stopnjo holesterola, znižuje povišano telesno temperaturo, preprečuje prekomerno menstrualno krvavitev in je pravi borec proti slabokrvnosti. Ker deluje antiseptično, je pravi odgovor na afte in tudi druge kožne izpuščaje. V kombinaciji s kurkumo pa je idealno zdravilo za zdravljenje aknaste in izsušene kože. Za blažitev bolezni ga uporabljajo tudi astmatični bolniki in bolniki s kroničnim bronhitisom.

Praznični koriander se dodaja k začinjenim juham, karijem in omakam. Nekaj ga ostane tudi v klobasah, perutnini in na jagnjetini. Zelo dobro se meša s pomarančo oziroma njenim okusom, zato ga velikokrat dodajajo k sladicam in pijačam, ki vsebujejo ta dišeči agrum. Angleži ga seveda obilno uporabijo v svojem tradicionalnem božičnem pudingu, prav tako pa se prav zlahka znajde v pecivu in čokoladnih bonbonih.