Z mrežo svetovalnic in izobraževanjem strokovnjakov do boljšega duševnega zdravja

Pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je začel javnozdravstveni projekt Moč, katerega osnovna naloga bo izboljšanje storitev na področju varovanja in krepitve duševnega zdravja.

1 / 3

Foto: Bojan Puhek

2 / 3

Foto: Bojan Puhek

3 / 3

Foto: Bojan Puhek

Eden ključnih namenov projekta, ki se je uradno začel februarja letos in bo trajal do aprila prihodnje leto, je širitev mreže psiholoških svetovalnic za pomoč ljudem v duševni stiski in usposabljanje strokovnjakov različnih profilov, kot na primer na področju primarnega zdravstva, socialnega varstva, policije in tako dalje.

V dobrem letu dni naj bi opravili okoli 4500 svetovalnih ur Do konca projekta Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom, s krajšim imenom Moč, ki ga je v glavnini podprl program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, in sicer s približno 800 tisoč evri nepovratnih sredstev, bodo po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v mreži psiholoških svetovalnic opravili okoli 4500 svetovalnih ur za približno tisoč ljudi v stiski. V dodatna izobraževanja na področju duševnega zdravja pa naj bi bilo vključenih najmanj sto slovenskih strokovnjakov. V okviru mreže svetovalnic tudi izkustvene skupine, namenjene staršem, žalujočim in ločenim Nadgradili bodo ali vzpostavili psihološke svetovalnice in tako zgradili mrežo devetih psiholoških svetovalnic Moč. Svetovalnice bodo nadgradili v Ljubljani, Kranju in Celju, razvili pa v regijah, kjer jih še ni, in sicer v Laškem, Postojni, Sevnici, Murski soboti, Novi Gorici in Slovenj Gradcu, pojasni vodja projekta Moč iz NIJZ Saška Roškar.

Kot še pove, je cilj namreč tudi bolj enakomerna pot do svetovalnih storitev v stiski v posameznih regijah. Svetovanje v tej mreži bo za kliente brezplačno in zanj ne bodo potrebovali napotnice.

Prav tako bo program svetovalnic po besedah Mojce Vatovec, poslovne vodje Centra za psihološko svetovanje Posvet, enega izmed partnerjev v projektu, vseboval možnost vključitve v različne izkustvene skupine, namenjene staršem, žalujočim in ločenim posameznikom.

Občutljivost, ranljivost in negativen stres v Sloveniji naraščajo "V Sloveniji naraščata ranljivost in občutljivost ljudi, kakor tudi negativni stres, kar je odgovor na zahteve sodobnega življenja in njegovo hitro dinamiko, na izzive, ki nam jih nudi, kakor tudi na vse več zahtev po uspešnosti. Prav tako je to odgovor tudi na vedno večje socialno ekonomske razlike in neenakosti v zdravju," pa pove Nuša Konec Juričič, vodja delovnega področja duševnega zdravja na NIJZ.

In če po njenih besedah te stiske niso pravočasno razrešene, lahko imajo posledice tako na telesno in duševno kot tudi socialno zdravje.

"Najbolj pogoste težave na ravni primarnega zdravstva pa so še vedno tesnobnost, reakcija na hud stres in depresija. To ima v Sloveniji okoli 15 odstotkov prebivalcev. Težava pa je v tem, da je mnogokrat zabrisana in tako velikokrat ni pravočasno prepoznana in s tem tudi ne pravočasno obravnavana in zdravljena. Zato lahko pri nekaterih ljudeh posledično vodi tudi v samomor," še pojasni Konec Juričičeva.

Omenjena dejstva so po njenih besedah ključen razlog za ta projekt, k kateremu je NIJZ k sodelovanju povabil izkušene strokovne institucije, in sicer Univerzo na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovensko združenje za preprečevanje samomora (Center za psihološko svetovanje Posvet) in Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno