SiolNET. Trendi Zdravje
0,51

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Starostniki pogosto jemljejo več zdravil, kot bi jih bilo treba

0,51

termometer

visok krvni tlak zdravila
"Starostniki prejmejo številna zdravila od različnih zdravnikov in pogosto se zdravila kopičijo. Vsaj 10 odstotkov jih jemlje še dodatna zdravila, ki jih sami nabavijo, kar je dodatna težava," ugotavlja sogovornik.

Starostniki so najbolj ranljiva skupina v naši družbi, na katero nikakor ne smemo pozabljati. S starostjo pridejo mnoge zdravstvene težave, ki se jih da uspešno obvladovati z zdravili. A kaj kmalu se lahko zgodi, da mora starostnik jemati tudi po pet, celo deset tablet dnevno. Pa so vsa ta zdravila res potrebna? Kako delujejo medsebojno in kako vplivajo na kakovost pacientovega življenja? To se je spraševal klinični farmacevt doc. dr. Matej Štuhec, ki se je s svojo raziskavo uvrstil na mednarodni natečaj Medisove nagrade. In tudi zmagal.

Doc. dr. Matej Štuhec je magister farmacije, specializiran za področje klinične farmacije. Trenutno kot klinični farmacevt deluje v Psihiatrični bolnišnici Ormož, poleg tega predava tudi na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ter na Medicinski fakulteti v Mariboru.

Letos je eden izmed tistih, katerih raziskovalno delo je bilo prepoznano tudi na mednarodnem znanstvenem parketu. Bil je namreč finalist mednarodnega natečaja International Medis Awards (IMA), v katerem je letos sodelovalo devet držav in kar 222 nominirancev, na koncu pa se je med 19 finalistov uvrstilo tudi 7 slovenskih strokovnjakov s področja medicine in farmacije. Med 9 raziskovalnimi področji je bilo kar 5 slovenskih zmagovalcev, med njimi tudi Matej Štuhec.


Imenovanje v natečaj in zmago mu je prinesla raziskava, s katero je skupaj z ekipo dokazal, kako velika je dobrobit kliničnega farmacevta v domovih starejših občanov na zmanjšanje zelo velike težave - polifarmakoterapije (zdravljenje z več zdravili sočasno) in na povečanje kakovosti življenja bolnikov med bolniki z duševnimi boleznimi. Raziskovalno delo je bilo objavljeno v priznani znanstveni reviji The Scientific Reports, ki je del skupine Nature.

Na natečaju International Medis Awards je bilo med 9 raziskovalnimi področji kar 5 slovenskih zmagovalcev, med njimi tudi Matej Štuhec. Na natečaju International Medis Awards je bilo med 9 raziskovalnimi področji kar 5 slovenskih zmagovalcev, med njimi tudi Matej Štuhec. Foto: Medis

Z Matejem Štuhcem smo govorili o trenutnem stanju v domovih starejših občanov, ki so ta hip najbolj na udaru zaradi okužb s covid-19 in kjer zaradi prepovedi obiskov mnogi doživljajo zares težke čase. Dotaknili smo se tudi težave zdravljenja starostnikov z več zdravili hkrati, o kateri se še vedno premalo govori in ki lahko močno vpliva na kakovost njihovega življenja.

Bili ste eden od sedmih slovenskih finalistov mednarodnega natečaja International Medis Awards (IMA) in na koncu tudi eden od zmagovalcev. Koliko vam to pomeni?

Tako imenovanje v natečaj kot sama zmaga sta predvsem velika potrditev dobrega raziskovalnega dela. To je nekakšno priznanje, da je naše raziskovalno delo klinično usmerjeno in uporabno za bolnike ter da daje rezultate, je objavljivo in spreminja letno tradicijo ter pripomore k novim storitvam za bolnika.

Uvrstitev v finale in sploh zmaga vsekakor dokazuje tudi to, da je končno prepoznana potreba prisotnosti kliničnega farmacevta v zdravstvenih domovih in timu tudi v tem delu Evrope, tudi v okoliških državah, kar sicer zdaj ni ustaljena praksa. Trenutno namreč storitve klinične farmacije v ambulantah v zdravstvenih domovih niso na voljo v nobeni okoliški državi razen pri nas v Sloveniji, kjer so na voljo bolnikom na delovni nalog osebnega zdravnika. Upam, da se bo tudi na podlagi teh raziskav klinične farmacevte zaposlovalo v bolnišnicah in ambulantah, saj moramo več investirati v varnost zdravljenja z zdravili.

Matej Štuhec je raziksoval, kako zmanjšati zdravljenje z več zdravili sočasno in posledično povečati kakovosti življenja bolnikov. Matej Štuhec je raziksoval, kako zmanjšati zdravljenje z več zdravili sočasno in posledično povečati kakovosti življenja bolnikov. Foto: Reuters

Kaj so največje težave starostnikov, ki ste jih opazili pri raziskavi, s katero ste se uvrstili v finale omenjenega natečaja?

Največje težave, povezane z zdravili, ki smo jih zaznali tekom naše študije, so bile veliko število interakcij med zdravili, manj primerna zdravila za starostnike in določena zdravila brez dolgotrajne indikacije. Tako se je v okviru naše raziskave, ki je potekala v enem od slovenskih domov starejših občanov, klinični farmacevt pogovoril z bolnikom, pregledal zdravila, ki jih je predpisal zdravnik posameznemu bolniku, prepoznal težave pri zdravljenju z zdravili in zdravniku poslal predloge intervencij. Zdravnik je sprejel po njegovem mnenju smiselne predloge kliničnega farmacevta.

In zanimivo, dva meseca kasneje, ko je zdravnik na predlog kliničnega farmacevta spremenil določeno predpisano farmakološko zdravljenje, smo ugotovili, da se je število predpisanih zdravil zmanjšalo za 10 odstotkov, kar za polovico so se zmanjšale interakcije med zdravili, kakovost življenja bolnikov pa se je s tem občutno izboljšala.

To kaže na to, da je sodelovanje kliničnega farmacevta pomembno predvsem tam, kjer imajo bolniki veliko zdravil. Družinski zdravniki ob pomanjkanju časa namreč težko obvladujejo to problematiko. Klinični farmacevti z opravljanjem svojega dela tako že marsikje zelo pomagamo pri obvladovanju nepotrebnega kombiniranja več vrst zdravil. To smo dokazali tudi z rezultati naše raziskave v domačem prostoru.

Depresija Trendi Duševne motnje in Slovenci: poraba zdravil narašča

Kakšno se vam sicer zdi stanje v domovih starejših občanov (DSO), ko gre za področje duševnega zdravja? Je v tem pogledu dobro poskrbljeno za njih, se jim nudi dovolj potrebne psihološke pomoči?

Glede psihološke pomoči težko sodim, saj nisem strokovnjak s tega področja. So pa zdravila za zdravljenje duševnih bolezni pogosto vzrok številnih interakcij med zdravili, zato je potrebno racionalno predpisovanje in sodelovanje domskega zdravnika, psihiatra in kliničnega farmacevta, da se to optimizira. Potrebno je zmanjševati neracionalno predpisovanje antipsihotikov in benzodiazepinov starostnikom ter nekaterih drugih zdravil, jih zamenjati za varnejše in enako učinkovite alternative, seveda tam, kjer je to mogoče. Na tem bo potrebno delati še bistveno več.

Pri nas ZZZS financira storitve kliničnega farmacevta v domovih starejših občanov od leta 2017, in sicer gre za tako imenovan program farmacevtskega svetovanja. Pri nas ZZZS financira storitve kliničnega farmacevta v domovih starejših občanov od leta 2017, in sicer gre za tako imenovan program farmacevtskega svetovanja. Foto: Thinkstock

Pa veliko starostnikov jemlje preveč zdravil oziroma nepotrebna zdravila? Kakšne so vaše izkušnje?

Na področju zdravil – na kar se predvsem spoznam – lahko povem, da prejemajo starostniki številna zdravila od različnih zdravnikov in pogosto se zdravila kopičijo. Vsaj 10 odstotkov jih jemlje še dodatna zdravila, ki jih sami nabavijo, kar je dodatna težava. Tako da v teh primerih je prisotnost kliničnega farmacevta še posebej pomembna, saj smo ugotovili, da ta storitev zmanjša količino nepotrebnih zdravil, interakcij med zdravili, manj primernih zdravil za starostnike in poveča kvaliteto življenja bolnikov z duševnimi motnjami.

ZZZS financira storitve kliničnega farmacevta v domovih starejših občanov od leta 2017, in sicer gre za tako imenovan program farmacevtskega svetovanja, kjer klinični farmacevt, ki je vezan na določen zdravstveni dom, nudi tudi zdravstveno oskrbo domu starejših občanov. Po treh letih dela lahko tako rečemo, da so marsikje dobre prakse, v nekaterih delih Slovenije pa je program še vedno zelo slabo izkoriščen (predvsem Ljubljana in Maribor), čeprav dokazano izboljšuje kvaliteto zdravljenja z zdravili. Kako bo izkoriščen program, je odvisno predvsem od vodstev ustanov ter napotnih zdravnikov, ki z delovnim nalogom naročijo pregled kliničnega farmacevta.

laboratorij Novice Slovenci sodelovali pri razvoju procesov za proizvodnjo najdražjega zdravila na svetu

Trenutno je prav v domovih starejših občanov najhuje, kar se tiče okužb s covid-19. Mnogim so onemogočeni stiki s svojci v želji, da se ustavijo vnosi okužb v domove. Kako to vpliva na starostnike?

Raziskave kažejo, da se povečuje pojavnost duševnih motenj (bolezni), zato bomo kmalu potrebovali še več strokovnjakov na tem področju. V Sloveniji se populacija stara, vedno več je starejših, vedno več je zdravil, zato bo potrebno službo klinične farmacije na tem področju še okrepiti. Vsekakor bo potrebno okrepiti tudi psihosocialno službo ter zavedanje v javnosti o pomenu skrbi za starostnike, ki so nam veliko dali.

V tem letu je mnogim starostnikom v domovih za ostarele zaradi prepovedi obiskov svojcev še posebej težko. V tem letu je mnogim starostnikom v domovih za ostarele zaradi prepovedi obiskov svojcev še posebej težko. Foto: Getty Images

Imate kakšen nasvet za svojce, ki bi želeli kako pomagati svojim bližnjim v domovih, ki jih zdaj ne morejo videvati? Tudi kakšen nasvet za svojce, kako naj v teh časih zmanjšajo stiske pri sebi?

Vsekakor moramo vsi delati na tem, da zmanjšamo dejanske, fizične stike na minimum, čeprav je težko, kajti le tako bomo lahko obvladali za zdaj še nadvse zaskrbljujočo situacijo. Ena izmed možnosti, ki nam je v tem času na voljo, je uporaba modernih tehnologij (na primer komunikacija preko Zooma, Skypa ali drugih aplikacij za videoklice), kar moramo v zdravstvu še okrepiti. Sam uporabljam tovrstne storitve za pogovore z bolniki in se odlično odzovejo, tudi številni starejši so že vešči tovrstne komunikacije.

Za zmanjšanje stiske pa je potrebno najti pomoč strokovnjakov, ki to pomoč lahko nudijo, predvsem psihiatrov in družinskih zdravnikov ter psihologov. Tudi te pogovore lahko opravljamo prek videoklicev. Moramo namreč vedeti, da je trenutno najboljše zmanjšati stike na minimum, le tako bomo lahko premagali težko situacijo.

potovalna lekarna zdravila kovček Novice Farmacevti višje izdatke za zdravila pripisujejo večji porabi #video

Trenutna situacija je takšna, da je prav pomurska regija med najbolj ogroženimi oziroma med regijami z največ okužbami s covid-19. Zakaj mislite, da je temu tako, kako si vi to razlagate?

Res je, številke tako kažejo. V prvi vrsti morate vedeti, da ima Pomurje veliko pojavnost kroničnih bolezni (na primer diabetesa), starejšo populacijo ter veliko število DSO. Vse to skupaj ima prav gotovo vpliv na visoko pojavnost bolezni covid-19.

Kot drugo pa ima Pomurje dokaj majhno število ljudi, tako da že manjše spremembe kažejo veliko spremembo na 100 tisoč prebivalcev. Po moji oceni se pozna tudi to, da smo najbolj oddaljeni od velikega žarišča v prvi fazi – Italije, kar je vzbujalo dodaten strah na Primorskem, kjer so se ljudje očitno zelo dobro držali ukrepov, tudi na Gorenjskem velja enako. Tako da nekako upamo, da bomo tudi v Pomurju situacijo uspeli obvladati. Trenutno stanje ni dobro, prav tako je zasedenost zdravstvenih kapacitet zelo velika, kar povzroča izgorevanje zdravstvenih delavcev, visoko obolevnost ter prenos virusa v družbo.

Nekatere ustanove v času novega koronavirusa starostnikom nudijo virtualno pomoč v obliki Zoom povezave z zdravnikom. Nekatere ustanove v času novega koronavirusa starostnikom nudijo virtualno pomoč v obliki Zoom povezave z zdravnikom. Foto: Getty Images

Zaposleni ste kot klinični farmacevt v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Bi lahko podali oceno, ali se stanje zaradi covid-19 in spremenjen način življenja, kot smo ga poznali doslej, že kažejo tudi na duševnem zdravju ljudi?

Zagotovo. Sam trenutno glede na situacijo v bolnišnici bolj skrbim za preskrbo zdravil in manj za klinično farmacijo kot sicer, kjer sem dnevno prisoten na oddelkih, vizitah, skupinah (kar je delo kliničnega farmacevta). Vsekakor bomo na končne rezultate, kako je covid-19 vplival na psihološko stanje ljudi, morali še malo počakati.

A dejstvo je, da ljudje iščejo pomoč dnevno. Nekatere ustanove jim nudijo virtualno pomoč v obliki Zoom povezave z zdravnikom, kar bi moralo zaživeti tudi širše. Nekateri zdravstveni delavci se tega orodja premalo poslužujejo. Številne sestanke bo potrebno organizirati na takšen način, spremeniti desetletne navade. Za marsikoga je to najvarnejša in najhitrejša povezava s strokovnjakom. Tudi sam jo uporabljam v ambulanti farmacevta svetovalca in bolniki tovrstno komunikacijo čedalje bolje sprejemajo.  

Lekarna Posel danes Zakaj lahko v lekarni kupite le eno škatlico aspirina?

Koliko psihičnih bolezni se pri nas zdravi farmakološko in kako učinkovito je to zdravljenje? Kako pomembno je, da farmakološko zdravljenje psihičnih težav kombiniramo tudi z redno psihoterapijo?

Iz javno dosegljivih podatkov je mogoče razbrati, da približno 30 odstotkov obravnav v psihiatričnih bolnišnicah predstavljajo depresije. Nekateri se zdravijo z zdravili, psihoterapijo ali kombinacijo. Glede učinkovitosti težko sodimo, saj nimamo kvalitetne raziskave na tem področju in ker se učinki redko v praksi merijo z lestvico, kot se na primer v kardiologiji merita tlak in pulz.

Raziskave sicer kažejo, da je najboljša kombinacija farmakološkega zdravljenja in psihoterapije, kjer je to mogoče. Pogosto pa številni dejavniki, kot so starost, napredovanje bolezni in težave z dostopom do psihoterapije, onemogočajo dostop do te. Metaanalize kažejo, da ima sicer farmakoterapija majhno prednost napram psihoterapiji, a so vseeno razlike male in raziskave zelo različne.

Sam sicer nisem strokovnjak za psihoterapijo, nasprotno večino časa namenjam racionalni uporabi zdravil, predvsem psihofarmakov. Tukaj imamo še kar nekaj za postoriti, predvsem v smislu racionalne psihofarmakologije pri starostnikih, reducirati kombinacije antipsihotikov, kadar je to mogoče, in zmanjšati količino benzodiazepinov v celotni populaciji. No, tukaj pa lahko klinični farmacevt, ki se pogovori na viziti z zdravnikom, bolnikom, ostalimi sodelavci in v ambulanti, bistveno pripomore, kar smo mi dokazali v naši raziskavi.

Tina Kastelic Trendi Spoznajte slovensko psihoterapevtko, ki seanse opravlja prek Skypa #intervju

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin