Poznejši začetek šolskega dne bi bil koristnejši za zdravje otrok

Psihologinja in vodja raziskave iz raziskovalnega centra Bradley Hasbro (Bradley Hasbro Children's Research Center) je pojasnila, da so s študijo poskušali ugotoviti, ali bi razmeroma skromen in začasen odlog začetka šole spremenil vzorec spanja dijakov, zmanjšal zaspanost, motnje razpoloženja in uporabo kofeina.

Na eni izmed srednjih šol so čas začetka šole prestavili z 8. ure na 8.25, torej za 25 minut pozneje, kar je pomembno povečalo spanje med tednom, in sicer za kar 29 minut. Odstotek dijakov, ki so spali osem ali več ur, pa je narasel z 18 na 44. Raziskava je tudi pokazala, da so s spremembo urnika pridobili zlasti mlajši dijaki in tisti, ki so na začetku raziskave spali manj. Prav tako je zanimivo, da so se mladostniki ob ponovni vzpostavitvi starega začetka šolskega pouka ponovno vrnili nazaj na prvotno raven spanja.

Odpiranje šolskih vrat bi morali uskladiti s cirkadianim ritmom mladostnikov Raziskava še kaže, da so se zaspanost, stopnja potrtosti in uporaba kofeina ob premiku začetka šolskega pouka na 25 minut pozneje zmanjšale. Omenjen premik odpiranja šolskih vrat pa ni imel nobenega vpliva na število ur, ki so jih dijaki preživeli v delanju domačih nalog, ukvarjanju s športom ali vključevanju v zunajšolske dejavnosti.

"Študija je ena od številnih, ki dokazujejo, da poznejši začetek šolskega dne prinaša pomembne koristi za zdravje otrok," pove Hasbrova. Strokovnjakinja poudarja potrebo po uskladitvi šolskih urnikov s cirkadianim ritmom mladostnikov in njihovimi potrebami po spanju, saj bi takšno dejanje vodilo k boljši koncentraciji dijakov, večji pripravljenosti k učenju, kakor tudi k manjšemu poseganju po kofeinu in energijskih pijačah.