Kostanj - jesenska radost

Kostanj po goratih predelih Sredozemlja je pred tisoč leti jeseni in pozimi pomenil glavno hrano, saj so iz njega pripravljali številne jedi, ki pa so v večini zašle v pozabo. Zdravilne moči kostanja so poznali že starodavni narodi, prvotno pa je služil prehrani ljudi in živali ter pridobivanju medu. Najstarejši kostanji so v okolici vulkana Etna in so stari že čez tisoč let. Za največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji s svojimi 15 metri višine in debeline nekaj čez tri metre velja Gašperjev kostanj v dolini Sopote.

Zdravilni učinki kostanja

Plodovi kostanja so zdravilni, saj zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Uporabno je tudi kostanjevo listje, saj se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis, astmo, artritis in oslovski kašelj. Pripravki s kostanjem pa so lahko nevarni za ljudi, ki imajo težave s strjevanjem krvi. Kostanjeva moka je odlično živilo, saj je lahko prebavljiva in prijetnega okusa. Moka vsebuje malo natrija in je bogata s kalijem, zaradi česar je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema.

Skorjo kostanja so v 19. stoletju uporabljali namesto skorje kininovca pri vročičnih obolenjih, malariji, driskah in kožnih boleznih, cvetove pa ljudska medicina še danes uporablja za krepitev telesne odpornosti. V zdravstvene namene se uporablja izvleček semen divjega kostanja, ta blaži bolezenske znake, ki se pojavijo zaradi motenega perifernega venskega obtoka. Pomaga pri utrujenih in težkih nogah, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine in vnetju krčnih žil. Izboljšuje cirkulacijo krvi v nogah in tako lajša motnje perifernega venskega obtoka.

Vir energije, mineralov in vitaminov

Zaradi svoje sestave in prehranske vrednosti – nekoliko višje energijske vrednosti in odlične mineralne sestave – je zelo primerna hrana za otroke, športnike, starejše in vse, ki so izpostavljeni večjim telesnim naporom. Velika vsebnost ogljikovih hidratov, v povprečju najdete v svežem kostanju kar okoli 40 do 45 odstotkov škroba, ga uvršča med škrobna živila. Vsebuje le okoli dva odstotka maščob in približno šest odstotkov beljakovin. Bogat je z nekaterimi vitamini skupine B, predvsem z vitaminom B6, ima pa tudi nekaj C- in A-vitamina. Med drugimi vsebuje tudi folno kislino, kalij in fosfor.

Kostanj v prehrani in njegovo shranjevanje

Užiten in za kuho primeren je pravi kostanj, medtem ko je divji primeren zgolj za zdravniško uporabo. Užiten ali pravi kostanj – gojenemu rečemo maroni – ni v sorodu z divjim kostanjem, temveč sodi k družini bukev. Poleg uživanju v slastni pojedini iz kostanja pa je največji užitek in hkrati tudi prijetna rekreacija prav nabiranje kostanja v naravi. Najboljši, nekoliko bolj sladek, je tisti kostanj, ki ga dobi prva rosa. Tudi nabrani kostanj po nekaj dneh pridobi na sladkosti, vendar bodite pazljivi, saj se precej hitro pokvari. Brez posebnih priprav ga lahko zamrznete in tako v njem uživate tudi pozimi. Ob predhodni odstranitvi lupine in kožice je svež kostanj užiten tudi surov.