Sreda, 19. 1. 2022, 10.00
2 leti, 9 mesecev
Kaj je astma in kako jo zdravimo?
Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Značilno zanjo je, da se lahko bolnikovo stanje v trenutku zelo poslabša – pravimo, da se pojavi astmatični napad. Takšna poslabšanja lahko izzovejo zunanji dejavniki, kot so alergeni, onesnažen zrak, ki ga vdihavamo, lahko pa ga povzročijo tudi virusne in druge okužbe dihal. Več o tem in kako se je astmo zdravilo nekoč in danes, se je razpisal prim. Saša Letonja, dr. med. spec. internist, iz ZD Jesenice, Pnevmološko-alergološke ambulante.
S pljučnimi boleznimi se ukvarjam že vrsto let in doživel sem velike spremembe pri zdravljenju astme. Dobro se spominjam svojih začetkov, ko zdravil zanjo praktično nismo imeli oziroma so bila ta zelo malo učinkovita. Na razpolago smo imeli le olajševalna zdravila, preprečevalce – glukokortikoide smo pacientom dajali predvsem intravenozno, torej naravnost v žilo. V tistih časih so pri hudih poslabšanjih astme umirali tudi mladi, drugače zdravi ljudje. Še vedno se spomnim nemoči, ki sem jo ob takih primerih čutil.
Bistven preobrat na področju se je zgodil s pojavom inhalacijskih glukokortikoidov. Naenkrat smo začeli opažati, da hujših poslabšanj astme skorajda ni več, tudi potrebe po intravenozni terapiji so se zmanjšale na minimum. Stanje se je še dodatno izboljšalo s pojavom kombinacije preprečevalnega in olajševalnega zdravila v skupnem inhalatorju – a prav tukaj se je skrivala past.
Ob vsakem zdravljenju se ljudje namreč vedno sprašujemo, ali bomo zdravila jemali krajši čas ali jih bomo morali jemati praktično vse življenje. Težko sprejmemo dejstvo, da imamo kronično bolezen in da bo potrebno dolgotrajno zdravljenje, še posebej če nimamo opaznejših težav. Bolniki so se z uporabo novih zdravil počutili odlično, poslabšanj astme skorajda niso imeli, počutili so se zdrave. Potreb po stalni terapiji niso več čutili, zato so začeli opuščati zdravljenje z inhalacijskimi glukokortikoidi in ponovno uporabljali le olajševalni inhalator, kadar so imeli poslabšanja. In prav tukaj so se spet pojavile težave – težave in teža bolezni se s takim zdravljenjem namreč le prekrijejo, na vnetje v dihalnih poteh pa praktično ni vpliva. Zdravniki smo ponovno začeli opažati bolnike s hudimi poslabšanji v urgentnih enotah, tudi v bolnišnicah.
Kljub vsem tem naporom ugotavljamo, da imamo še vedno bolnike, ki se zdravijo le ob pojavu težav z olajševalnim zdravilom.
Pri takih primerih je pomembno vedeti, kako pogosto olajševalo uporabljajo in ali ga morajo uporabiti tudi ponoči. V primeru pogoste uporabe namreč to nedvomno priča o slabo nadzorovani astmi, zato je treba zdravljenje prilagoditi. Nujno je, da se bolniki o nadaljnjih ukrepih pogovorijo s svojim zdravnikom, po potrebi opravijo dodatne preiskave ter tako prilagodijo zdravljenje. Po pregledu se lahko odločimo za stalno zdravljenje z inhalacijskim glukokortikoidom, lahko pa tudi s kombinacijo zdravil v inhalatorju. Novejši pristop omogoča tudi uporabo kombinacije, v kateri je poleg olajševalnega zdravila po potrebi tudi inhalacijski glukokortikoid. Seveda se je pred uporabo treba pogovoriti, katera zdravila prihajajo pri takem načinu zdravljenja v poštev.
Ob rednem zdravljenju astma ne bi smela ovirati človeka pri nobeni življenjski aktivnosti, tudi ne pri športu. Nekoč so otroci dobili opravičilo pri telovadbi, če so imeli astmo, danes pa je za astmatika celo pomembno in koristno, da se ukvarja s športom – seveda pa mora pri tem jemati zdravila.
Objavo prispevka je podprlo podjetje AstraZeneca UK Limited, Podružnica v Sloveniji.
Koda: SI-1868
Januar 2022
Naročnik oglasnega sporočila je ASTRAZENECA UK LIMITED, PODRUŽNICA V SLOVENIJI.
