"Starši pogosto ne zmorejo zdržati tam, kjer bi otroci potrebovali"

Ljubljanski otroci, ki se srečujejo z različnimi učnimi težavami, se lahko že peto leto zapored obrnejo na prostovoljce Četrtnega mladinskega centra Bežigrad, ki v okviru javnega zavoda Mladi zmaji ponujajo individualno spremljanje otrok in mladostnikov.

V projekt Podaj mi dlan je trenutno vključenih 22 otrok in mladostnikov, čez šolsko leto pa se to število ponavadi še nekoliko poveča. V projekt je vključenih tudi osem otrok iz treh romskih družin.

"Na nas se najpogosteje obračajo zaradi učnih težav, vendar se vedno izkaže, da so te posledica različnih dejavnikov, nevrovedenjskih motenj ali neugodnih dejavnikov v družinskem okolju in tudi v okolju zunaj družine, najpogosteje gre za mešanico vsega tega. Starši pogosto na prvih srečanjih sami povedo, da so v preteklosti otroci doživeli težke izkušnje v družini, kot so na primer alkohol, nasilje, umik v varno hišo, psihična bolezen starša, odsotnost očeta zaradi odhoda v zapor in podobno," nam je razložila Katarina Žugman iz Javnega zavoda Mladi zmaji in pri tem dodala, da se med prostovoljcem in otrokom ponavadi vzpostavi poseben odnos, ki presega samo učne vezi.

"Pridružimo se tudi sestankom na šolah ali sodelujemo v multidisciplinarnih timih. Vedno pogosteje nas prosijo za pomoč za otroke in mladostnike, pri katerih so že odkrili motnje, kot je na primer motnja pomanjkanja pozornosti ali večkrat uporabljen izraz, hiperaktivnost. Pri teh otrocih se pogosto dogaja, da starši ne zmorejo več in pridejo že zelo izčrpani in obupani, tudi če imajo otroci ali mladostniki v šoli dodatno strokovno pomoč," v njihove programe se vključujejo tudi otroci iz romskih družin, ki jim starši ne morejo nuditi pomoči, saj sami niso pismeni, si pa zelo želijo, da bi otroci izdelali šolo. "Ti otroci se srečujejo z dodatnimi izzivi, pogosto izražajo jezo in sram, ker znajo več od svojih staršev, imajo tudi več težav pri vzpostavljanju socialnih stikov z vrstniki."

Ali šola za otroka naredi premalo?

Naše okolje so v zadnjem letu pomembno obogatili različne ustanove in projekti, ki otrokom s podobnimi težavami ponujajo brezplačno pomoč. Ali to pomeni, da so šole padle pri svoji primarni vlogi – skrbi za kakovostno šolanje, ne glede na to, iz kakšnega družbeno socialnega okolja prihaja otrok? "Nekatere šole nas prosijo za prostovoljce, ker pravijo, da sami nimajo časa nuditi kakovostno mentorstvo. Poznamo pa tudi šole, ki same poiščejo prostovoljce in jih tudi usmerjajo, torej to ni nemogoče. S šolami imamo več pozitivnih kot negativnih izkušenj," nam je pojasnila Žugmanova, vendar poudarila drugo pomembnejšo težavo v šolskem sistemu, ki preveč poudarja samo eno plat, in sicer golo znanje: "Izobrazba seveda je pomembna, a vse bolj ugotavljajo, da so za kakovost življenja ključnega pomena kompetence, kot so sposobnost čustvene regulacije, sposobnost prilagajanja, iskanja opore, kreativnost pri iskanju rešitev. Občutek je, kot da bi šolski sistem razvijal le eno plat človeka, tisto logično, podatkovno, produktivno v smislu kvantitete, intelektualno, druge plati pa ni," zato otroci, katerih možgani ne delujejo čisto tako, dodaja, izpadejo iz šolskega sistema ali pa pridejo čez z veliko večjimi težavami. Prav zato bi morali v šoli razvijati obe plati in s tem težiti k celostnemu, integriranemu delovanju.

Materialne dobrine ne morejo rešiti težave

Mladi danes potrebujejo več, kot jim ponuja današnja družba, ki je čisto preveč prežeta z materialnostjo. Težave mladih ne smemo prepuščati naključnemu reševanju ali še huje, da jih poskušamo potlačiti z darili in dobrinami. Dejstvo je, da so danes otroci in mladostniki pogosto prikrajšani za pomoč pri soočanju s težkimi čutenji, je prepričana Žugmanova, ki pogosto opaža, da starši pogosto ne zmorejo zdržati tam, kjer bi otroci potrebovali, ne zmorejo se pogovarjati o težkih izkušnjah, ki so jih doživeli kot družina, in potem to poskušajo nadoknaditi z materialnimi dobrinami ali pa popuščajo na področjih, kjer ne bi smeli popuščati. "Gre za porušeno ravnovesje v tem, kje otrok ali mladostnik nujno potrebuje oporo ter pomoč in na kateri točki ga moramo spodbuditi, da se stvari loti sam. Moja izkušnja je, da ko otrok dobi prostor, da lahko spregovori o svojih stiskah in ob tem zdržim, se otrok pomiri in je pripravljen za samoiniciativno delovanje v svetu. Sam reče: 'Zdaj pa grem naredit domačo nalogo' in jaz odgovorim: 'Prav, če me potrebuješ, sem tukaj'."

"Otroci in mladostniki so pogosto označeni kot razvajeni, meni pa je ob tem hudo, ker se zavedam, da je v ozadju čustvena in odnosna podhranjenost. Potrebujejo le občutek, da smo tukaj za njih, ko to potrebujejo in da bomo z njimi zdržali, ker so tega vredni." Pomembno je, da otroka prepričamo, da je vreden odnosa, ki je varen in podpirajoč. Če ima to zapisano v sebi, bo v najtežjih trenutkih vedno znal poiskati pomoč pri bližnjih in tudi v širšem socialnem okolju."

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.