Ponedeljek, 30. 4. 2018, 7.00
2 meseca, 1 teden
Otroci na podeželju manj izbirčni
Otroci v vrtcu preživijo veliko časa in navade, ki jih tam pridobijo, vplivajo tudi na njihove domače. VVZ Kekec Grosuplje daje odgovornemu odnosu do hrane poseben pomen – že četrto leto sodelujejo v projektu Hrana ni za tjavendan, v program Ekošola pa so vključeni že deset let.
Otroci imajo radi hrano, ki jo poznajo. Na neznane okuse se s pomočjo vzgojiteljic hitro navadijo in tako tudi sami prispevajo k manjšim količinam zavržene hrane.
Kako motivirati otroke za zdrav življenjski slog in jih navaditi na odgovorno ravnanje s hrano, da bi je čim manj končalo v smeteh, je izziv, ki so ga v VVZ Kekec v Grosupljem pred tremi leti sprejeli z vso resnostjo. Takrat so s podporo podjetja Lidl Slovenija začeli izvajati projekt Hrana ni za tjavendan v okviru programa Ekošole, ki se je v 22 letih, odkar deluje v Sloveniji, razvil v enega najbolj prepoznanih programov na področju vzgoje za trajnostni razvoj.
"Že deseto leto smo vključeni v program Ekošola, ki nas povezuje med seboj in z različnimi strokovnjaki. Izredno uspešni so pri iskanju povezav v širšem prostoru, tudi na področju energije, skrbi za odpadke in vode, ne le pri hrani," je povedala Andreja Jaklič Šimnic, pomočnica ravnateljice VVZ Kekec v Grosupljem in koordinatorka projekta Ekošola v vrtcu, ki se lahko pohvali tudi z ekolistino. Podpisali so jo pred devetimi leti in predstavlja zavezo ali vizijo ustanove, kaj želi doseči kot ekovrtec oziroma šola.
Zavržena hrana je draga
Vsak prebivalec Slovenije letno zavrže povprečno 72 kilogramov hrane, in sicer največ zaradi pretečenih rokov uporabe.
Zavržena hrana za vrtec predstavlja tudi strošek. Vrtec najprej obrok kupi, potem pa mora pogodbenemu podjetju plačati tudi odvoz ostankov, in sicer od dva do deset tisoč evrov na leto.
V ta namen so uvedli elektronsko odjavljanje prisotnosti otroka v vrtcu. "Kuhamo za 730 otrok, zato vedno skuhamo malce na zalogo, saj pri nas hrane ne sme zmanjkati. Ukrepi za manj zavržene hrane so tek na dolge proge. Učinki se poznajo čez nekaj časa, saj moramo spremeniti cel niz navad, tudi pri zaposlenih," je povedala Andreja Jaklič Šimnic.
Upoštevajo okuse, na nove jih tudi navajajo
"Vzpostavitev pravega odnosa do hrane je dolgotrajen proces, ki pa se mora začeti dovolj zgodaj," je povedala Andreja Jaklič Šimnic, pomočnica ravnateljice VVZ Kekec (levo). Vzgojiteljica Rebeka Prelesnik (desno), vodja projekta Hrana ni za tjavendan v VVZ Kekec: "Dvakrat smo so se že uvrstili na tretje mesto med vrtci."
Uspehi se kažejo počasi. Tako na primer tudi nesladkanega čaja niso ponudili kar čez noč, ampak so ga postopno nehali sladkati, sicer ga otroci sploh ne bi sprejeli.
Pri oblikovanju jedilnikov sodeluje komisija za prehrano, ki jo sestavljajo predstavnice vseh devetih enot VVZ Kekec. Vsake tri tedne oblikujejo jedilnike, pri čemer upoštevajo okuse otrok in prilagajajo obroke trendom zdrave prehrane – manj sladkorja, manj škroba, več ekoživil.
Vodja prehrane skrbi za to, da so obroki res uravnoteženi. Če neka hrana ne gre v promet, to ne pomeni, da te hrane ne bo več na jedilniku, ampak jo bodo ponudili drugače, da se otroci navadijo na okus. Vsak mesec je en dan namenjen spoznavanju hrane slovenskih narodnih jedi po pokrajinah. Jedilnik v tednu otroka predlagajo otroci.
S kuharjem so pripravili delavnico o tem, kako obogatiti prehrano in zmanjšati količino mesa. Mesnim polpetom so začeli dodajati ajdovo in proseno kašo ter zelenjavo. Tako so na primer začeli ponujati tudi ajdove polpete s cvetačo, ki jih imajo otroci zelo radi. S tem so poskrbeli, da so obroki tudi po obliki in videzu bolj privlačni.
Uspešnejši s podporo Lidla Slovenija
Lani se je v projekt Hrana ni za tjavendan vključilo 87 izobraževalnih ustanov, od tega 50 osnovnih šol, 25 vrtcev in 12 srednjih šol. Letos jih sodeluje že 96, od tega 49 osnovnih šol, 32 vrtcev in 15 srednjih šol, ki so vključene v program Ekošola.
Projekt Hrana ni za tjavendan, ki dosega izjemne odzive in rezultate med slovenskimi osnovnimi šolami in vrtci, ne bi bil mogoč brez podpore podjetja Lidl Slovenija, ki ga v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet finančno, materialno in komunikacijsko podpira že četrto leto.
Nagrade in materialne dobrine, ki jih vrtci dobijo v okviru te podpore, so velika motivacija zanje. Zelo veliko pa zaposlenim in otrokom pomeni tudi priznanje, ki ga dobijo, ko se še posebej dobro izkažejo.
Lidl Slovenija želi v sodelovanju s partnerjem Ekošola ozaveščati o zmanjšanju količine zavržene hrane ter spodbujati praktično uporabo neporabljenih prehrambnih izdelkov. Želijo si tudi razširiti projekt med druge, starejše ciljne skupine: družine, pare in posameznike. Sicer pa tudi v samem podjetju z različnimi ukrepi skrbijo, da so količine zavržene hrane čim manjše – od skrbnega načrtovanja logističnih poti do različnih dobrodelnih aktivnosti.
Donacije predajajo različnim razdelilnicam hrane, Zvezi Lions klubov Slovenije, Zavodu Pod strehco, Zvezi prijateljev mladine in drugim. V sodelovanju z Zvezo Lions klubov Slovenije so pred kratkim vzpostavili sistem za donacijo svežih izdelkov neposredno iz trgovin, ki trenutno testno poteka v dveh poslovalnicah, postopoma pa ga bodo razširili na 20 trgovin po vsej Sloveniji.
Na podeželju gre za odtenek lažje
Otroke učiti pravega odnosa do hrane na podeželju ni tako težko. "Naši otroci so manj razvajeni in pri nas res jemo vse," je povedala vzgojiteljica Rebeka Prelesnik, ki v VVZ Kekec od šolskega leta 2015/16 vodi projekt Hrana ni za tjavendan.
#Pregled stanja
Otroci so sami predlagali merjenje ostankov hrane, ki so jih zbirali v vrč. Količino ostankov so ovrednotili s slikicami smeškov ali "kiskov". To je bila tudi priložnost za pogovor o tem, kaj bi še lahko spremenili. Foto: arhiv vrtca Kekec
"Najprej smo s strokovnimi delavkami ugotovile, da imamo res veliko odpadkov. Ker se otroci zgledujejo po odraslih, sva se s sodelavko odločili, da se vključiva s skupino od štiri- do šestletnikov. Začeli sva z osnovami – kaj je hrana, kaj radi jemo, česa ne maramo," je povedala Rebeka Prelesnik.
Ugotovili so, da ne marajo fižola, bele kave in mlečnih namazov ter zelene surove zelenjave (zelena koleraba, kalčki, stebelna zelena), razen zelene paprike. Med ostanki je ponavadi hrana, ki je otroci ne poznajo.
#Začeli z bučo
Projekt Hrana ni za tjavendan so začeli z bučo, ki je ostala po okrasitvi garderobe. Otroci so predlagali, da bi iz nje naredili neko jed, in izbrali so recept za bučno marmelado, ki je bila velika uspešnica. Poleg marmelade so novembra na hodniku vrtca, kjer je tudi šola, pripravili tradicionalni slovenski zajtrk.
"En dan smo šli na kmetijo po mleko, ga skisali v skuto, naredili smo žgance in koruzni kruh. Otroci so pripravili stojnico, kjer smo gostili učence šole, učiteljice, starše. Na koncu dneva je zmanjkalo vse hrane," je povedala vzgojiteljica.
Prek prijetnega vzdušja, ki pripomore k temu, da otrok nekaj poskusi, se otroci hitreje navadijo novih okusov in premagajo odpor do neznanega. Dogajanje v skupini tudi poveže otroke in učenju doda posebno noto.
#Počasno navajanje
Rebeka Prelesnik: "Občutek imam, da ne delamo nič posebnega, ampak z majhnimi premiki lahko res naredimo nekaj več. Skrb za hrano je del dnevne rutine. Predšolski otroci potem dejansko živijo ta življenjski slog."
"Večkrat ko ima otrok možnost poskusiti, prej se bo navadil okusa. Tisti, ki poskusijo, so zgled vrstnikom. Tako se je tudi takšna hrana prijela. V naši skupini ostane res malo hrane, ponavadi celo zmanjka solate, tako da moramo ponjo k sosedom," je povedala vzgojiteljica.
Vsako kosilo poskušajo izpeljati kot družaben dogodek, poln prijetnega pričakovanja, da so vsi veseli vsakokrat, ko odprejo lonec. Otroci so bolj lačni, če se veliko gibljejo na prostem, saj je vrtec zraven gozda, kjer sta gozdna igralnica in čutna pot. "Po igri na prostem z navdušenjem jejo, tako da nič ne ostane."
#Samopostrežno je bolj slastno
Dogovorili so se tudi za samopostrežni način prehranjevanja, ki se je izkazal za enega boljših ukrepov za manj zavržene hrane. Otrokom je všeč odgovornost, ki so jo dobili s tem, ko si sami lahko nalagajo hrano. Kar so vzeli, so morali tudi pojesti, lahko pa so prišli tudi trikrat po "repete". Tako so res zmanjšali ostanke hrane, vendar kot poudarja vzgojiteljica, je s tem treba začeti zelo zgodaj.
#Sodeluje vsa družina
Lisička je bila čustvena povezava med vrtcem in domom.
Otrokom poskušajo približati pravilen odnos do hrane z različnimi tehnikami aktivnega in izkustvenega učenja. Zelo blizu so jim lutke in družinski projekt Lisičkina knjiga receptov.
"Otroci so za en teden domov prinesli lutko lisičke, ki je doma pomagala kuhati iz ostankov v hladilniku. Ta projekt je povezal družine – otroci so pomagali kuhati, vse so dokumentirali in zapisali v Lisičkino knjigo receptov. Zelo sem bila vesela, da so se vsi odzvali in prispevali k nastajanju knjige," je povedala Rebeka Prelesnik.
"Med vsemi recepti, ki so jih prispevali otroci, sem bila sama najbolj navdušena nad krompirjevim burekom. Imeli smo tudi posebno gostjo. Obiskala nas je ena od babic iz Bosne in v igralnici smo skupaj naredili sirov burek. Veselje je bilo dvojno zaradi kuhanja in navezovanja stikov, kar je dobro tudi za učenje socializacijskih veščin," sta o prednosti vključevanja drugih povedali Rebeka Prelesnik in Andreja Jaklič Šimnic.
#Starši navdušeni
Tudi odzivi staršev so zelo pozitivni. "Starši so tako ozavestili pomen prehranskih ostankov in kako jih porabiti. Ideja jim je všeč, ker jih je prisilila k razmisleku o porabi hrane. Všeč jim je bilo tudi skupno družinsko delo," je povedala vzgojiteljica Rebeka Prelesnik.
Otroci so povedali:
Kaj radi jeste? "Pohanje, vaniljev kaki, korenje …"
Česa ne marate? "Temne čokolade in kompota. Ribe. Mesa, ker je notri špeh ..."
Zakaj hrano puščate na krožniku? "Nisem bil več lačen. Ker ni bilo dobro. Ker klepetam. Rižota mi ni dobra, ampak jo vseeno pojem, ker mi je malo dobra. Kruh sem pustil, ker ima notri neka semenčka."
Kaj bi naredili drugače? "Morali bi vse pojesti. Morali bi meriti hrano. Lahko pustimo za drugič. Eno stvar bi lahko pustili."
Katera jed bi bili najraje vi sami? "Fižol. Lubenica. Rezanci. Hruška, ker je notri sok. Špageti. 'Žganček' bi bil. Z ocvirki! Ker mi dišijo."
Program, ki povezuje več kot 20 milijonov mladih
"Če vrtcu uspe količino zavržene hrane zmanjšati za 10, 20 ali 30 odstotkov, gre tudi za velik ekonomski učinek projekta Hrana ni za tjavendan," je o učinkih projekta povedal Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola.
Mednarodni program Ekošola je najbolj množična mreža za vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj na svetu. Leta 1994 so ga začeli izvajati na Danskem, danes ga poznajo v 67 državah po vsem svetu, na vseh celinah, najbolj pa v Evropi. Program vključuje več kot 20 milijonov mladih, več kot milijon vzgojiteljev in učiteljev, v več kot 50 tisoč ustanovah – vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter na fakultetah. V Sloveniji program izvajamo od leta 1996.
"Program pomaga učiteljem in vzgojiteljem voditi otroke in njihove starše na okoljskem področju. Vsako leto izvajamo od 12 do 15 projektov. V program Ekošola je v Sloveniji vključenih 717 ustanov – vrtci, center za šolske in obšolske dejavnosti, nekaj dijaških domov in kar štiri fakultete, več kot sto tisoč mladih, več kot deset tisoč učiteljev, mentorjev in koordinatorjev," je povedal Gregor Cerar, ki je že osmo leto nacionalni koordinator programa Ekošola. Dodana vrednost programa je, da pomagajo pri sistematičnem vključevanju okoljskih vsebin v vsakdanje delo.
V VVZ Kekec so ekolistino podpisali že pred devetimi leti.
Sedem korakov: Ustanove delujejo po enotni metodologiji sedmih korakov, ki je enaka po vsem svetu in primerljiv z okoljskim standardom kakovosti ISO 14001.
Zelena zastava je pomemben korak v trajnostnem razvoju ekovrtca.
1. Najprej formirajo ekoodbor, v katerem so vzgojitelji, tehnično osebje in otroci.
2. Pripraviti morajo okoljski pregled ustanove, iz katere je razvidno stanje.
3. Na podlagi analize naredijo akcijski načrt za kratkoročne in dolgoročne spremembe.
4. Izvajajo aktivnosti. Sledi ocena uspešnosti v določenem šolskem letu.
5. Sledita ozaveščanje ter obveščanje lokalne skupnosti in staršev.
6. Naslednji korak je slavnostni podpis ekolistine.
7. Sledi še slavnostna podelitev zelene zastave.
Napredek: S projekti, kot je tudi Hrana ni za tjavendan, se poskušajo vsako leto osredotočiti na določeno področje, letos so to podnebne spremembe. Izvajajo vedno več srečanj, delavnic in projektov. Vsako leto pripravijo redno srečanje, ki se ga udeleži več kot 400 udeležencev. Letošnje srečanje koordinatorjev ekovrtcev, ki bo namenjeno medosebnim odnosom, bo 31. maja v VVZ Kekec v Grosupljem.
Podporniki: Program Ekošola se financira s pristojbinami ustanov, ki pristopijo k programu, v zameno pa jim organizirajo številne dogodke in srečanja. Trudijo se pridobiti tudi različne podpornike za projekte, kot je Lidl Slovenija za projekt Hrana ni za tjavendan.
