SiolNET. Trendi Ustvarimo boljši svet
Vsebino omogoča Lidl Slovenija

Foto: Thinkstock in Lidl Slovenija

  • Messenger
  • Messenger

Katera živila spadajo v hladilnik in katera ne?

Vsebino omogoča Lidl Slovenija

Foto: Thinkstock in Lidl Slovenija

Prav vsak od nas lahko sprejme nekaj preprostih ukrepov, s katerimi bomo vsi lahko pripomogli k zmanjševanju količine odpadkov. S tem bomo za trajnostni razvoj nekaj naredili tudi sami.

hrana kosilo krožnik

Zavržene hrane je med biološko razgradljivimi odpadki razmeroma veliko. Kar tretjina hrane, ki jo pridelamo, konča v smeteh. Za lažjo predstavo: vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto. Najpomembnejši koraki, ki jih vsakdo lahko naredi za boljše stanje na tem področju, naj se začnejo doma.

Manj presežnih prehrambnih izdelkov tudi na trgovskih policah

Trgovina Lidl Foto: STA Lidl Slovenija problematiki zavržene hrane namenja posebno pozornost.

Lotili so se poglobljene analize in oblikovanja ukrepov za dodatno zmanjšanje presežnih prehrambnih izdelkov. Z učinkovito optimizacijo procesov nadzora in naročanja blaga skrbijo, da je izdelkov, ki bi jim potekel rok, na policah čim manj.

Z različnimi ukrepi in s pomočjo sistemskega naročanja uspešno preprečujejo opaznejše presežke prehrambnih izdelkov v ponudbi. Če se kljub vsej skrbi pojavijo, izdelke, ki so označeni z "Uporabno najmanj do", darujejo različnim humanitarnim ustanovam po celi Sloveniji, s katerimi tudi sicer redno sodelujejo.

Lani so v sodelovanju s partnersko dobrodelno organizacijo testno vzpostavili sistem za donacijo svežih izdelkov neposredno iz trgovin.

Koliko in zakaj mečemo proč?

jedilnik hrana kuhanje

Doma lahko preverimo, kakšen odnos imamo do hrane. Najprej zabeležimo, katera hrana največkrat konča v košu za smeti, na kompostu, v odtoku ali kot krma za živali.

Potem poskušajmo oceniti ali izmeriti količino zavržene hrane in poiskati razloge, zakaj smo nekaj vrgli proč. Ali smo skuhali preveč, se je hrana pokvarila, nam ni bila všeč? Tako si bomo ustvarili pregled svojega ravnanja s hrano.

Največkrat nam ostajajo kruh, krompir, riž in testenine, meso in mlečni izdelki. Namesto da jih odvržemo na kompost, jih skrbno shranimo v dobro zaprte posodice v hladilnik, nato pa z njimi čim prej v "predelavo".

Vse ostanke hrane moramo pospraviti v hladilnik največ dve uri potem, ko je bila skuhana. Tako preprečimo kvarjenje.

Posebej pozorni moramo biti pri rižu, ki ne sme dlje časa stati na sobni temperaturi. Tudi v hladilniku ga imamo lahko največ en dan, sicer se škodljive bakterije preveč namnožijo in ni več varen za uživanje.

Sprememba navad

hrana

Največ hrane zavržemo zaradi svojih odločitev in ravnanj pri nabavi, shranjevanju, pripravi, rabi in zavrženju hrane, torej ker s hrano ne ravnamo odgovorno. Tudi do hrane se je treba vesti racionalno, tako kot z drugimi viri, kot so voda, elektrika in razna goriva.

Ker je težko spremeniti svoje navade, začnimo z majhnimi koraki:

1. Pripravimo jedilnik za nekaj dni vnaprej. Pri tem upoštevajmo želje in okuse družinskih članov ter priporočila o zdravem prehranjevanju – raznoliko, zmerno in čim manj predelano. Preverimo zaloge in poskusimo pripraviti čim več obrokov iz hrane, ki je že doma.

2. Pripravljeni po nakupih. Najpomembnejši pripomoček, ki nam pomaga zmanjšati količino zavržene hrane, je nakupovalni seznam. Dobro pripravljen seznam bo poskrbel, da bodo naši nakupi načrtovani in z mislijo na to, kaj bomo res porabili.

3. Nakupljene stvari pravilno shranimo, da se bodo obdržale dlje časa in da bomo lahko pripravljali samo neoporečno hrano. Najpomembnejši pri tem sta pravilna temperatura in pravilna posoda za shranjevanje.

Porabiti ostanke: novo vodilo za boljši svet

reciklirana kuharija Foto: Lidl Slovenija

S svojim odnosom do hrane izkazujemo spoštovanje tudi do okolja.

Za spodbujanje k odgovornemu odnosu do hrane in s tem za zmanjšanje količine hrane Lidl Slovenija v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet že četrto leto podpira projekt Hrana ni za tjavendan, ki je del mednarodnega programa za trajnostni razvoj Ekošola.

Ne gre za to, da bomo ne vem koliko prihranili, če bomo iz vsakega ostanka na krožniku pripravili nov obrok, ampak predvsem za to, da skrbno ravnanje s hrano postane naš življenjski slog.

Tako bomo kmalu znali iz različnih preostankov, ki v hladilniku čakajo na svoj žalostni konec, narediti okusno večerjo, poobedek ali samo prigrizek, s katerim bomo potešili nenaden napad lakote, željo po kulinaričnem ustvarjanju, mogoče pa tudi razveselili sosedove otroke na obisku ali popotniško družbo na izletu.

Oglejte si vse slastne recepte, ki so jih zmagovalne šole in vrtci lani zbrali v knjižici Reciklirana kuharija.

Zmagovalni recepti:

  • Foto: Lidl Slovenija
Foto: Lidl Slovenija med vrtci: jabolčni cmoki (Vrtec Antona Medveda Kamnik),
  • med osnovnimi šolami: reciklirane kroglice (Osnovna šola Gorišnica) in
  • med srednjimi šolami: zvrhan lonček čarovnije (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci).

 

Izbor zmagovalcev kuharskega natečaja 2015 je na voljo TUKAJ.

Zlata pravila shranjevanja hrane

hladilnik

Pravilno shranjevanje hrane preprečuje nastanek novih odpadkov. Prostori za shranjevanje živil morajo biti čisti in hladni ter suhi, zaščiteni pred živalmi, prahom in paro.

Česen, čebula in kropmir: tema in mraz

Čebula. Foto: Thinkstock

Čebula bo zdržala tudi do tri mesece, če jo bomo hranili v hladnem, temnem in suhem prostoru s temperaturo do 15 stopinj Celzija. Najbolj ji ustreza, če ni preveč natlačena, lahko pa tudi visi v vencu. Skupno shranjevanje čebule in krompirja ni dobro, saj drug pri drugem povzročita prehitro propadanje.

Česen bo zdržal do pet mesecev, če mu bomo namenili suh kotiček v temnem in mrzlem prostoru s temperaturo do 16 stopinj Celzija.

Krompir bo v hladni, temni in suhi shrambi zdržal dva tedna. Hranimo ga v zabojčku ali papirnati vreči.

Brokoli, cvetača in korenje: hladilnik

cvetača zelje ohrovt brokoli zelenjava

Brokoli naj bo v odprti posodi v hladilniku, lahko ga zavijemo v vlažno krpo.

Cvetačo pa shranimo v  zaprto posodo, da bo zdržala do enega tedna.

Korenje shranimo brez zelenja v zaprti posodi. Redno ga splakujmo v hladni vodi, tako bo zdržal tudi do štiri tedne.

Kumare, paradižnik in paprika: lahko se izognejo hladilniku

paradižnik vrt hrana

Kumare lahko v hladilniku počakajo en teden, če jih zavijemo v vlažno krpo. Za uporabo naslednji dan zdržijo tudi na prostem.

Paprika lahko počaka na prostem do dva dni, sicer jo damo v hladilnik v predal za zelenjavo.

Paradižnik bo v shrambi zdržal tudi dva tedna, če ni preveč zrel. Ko dozori, ga prenesemo v hladilnik, kjer lahko v odprti posodi počaka do tri dni. Sicer paradižnik ni najbolje hranitiv hladilniku, ker oddaja pline etilen. Nezreli paradižniki bodo prej dozoreli, če jih damo skupaj z jabolkom v papirnato vrečko.

Zelenolistna zelenjava: obožuje hladno

zelena solata

Zelenolistno zelenjavo, ki jo prodajajo zvezano v šopke, odvežimo in shranimo na vlažno krpo v zaprto posodo.

Solata bo v hladilniku zdržala tri do štiri dni, če jo bomo vlažno hranili v neprodušni posodi.

Radič položimo v odprto posodo in ga pokrijemo z vlažno krpo. Lahko ga damo tudi v vrečko. Zdržal bo do pet dni.

Špinačo zaprto spravimo v spodnji predal hladilnika, kjer bo počakala do pet dni.

Zelišča položimo v zaprto posodo, kjer lahko počakajo do enega tedna. Lahko jih položimo tudi kot šopek v kozarec z vodo.

Zelje, bučke in jajčevci: udobno in hladno

bučke Zelje lahko hranimo na hladnem v shrambi ali v hladilniku, kjer zdrži več kot en teden.

Bučke za sproti zdržijo tudi na polici, sicer naj bodo zavite v krpo in v hladilniku.

Jajčevci lahko stojijo v hladni shrambi, sicer pa ne pretesno skupaj v spodnjem predalu hladilnika.

Sadje:

sadje Foto: Thinkstock Banane hranimo na zraku, na sobni temperaturi in jih ne kupujemo preveč naenkrat. Pazimo, da jih ne hranimo skupaj z jabolki, saj povzročijo, da banane hitreje dozorijo. V hladilniku nam bodo potemnele.

Breskve in preostalo koščičasto sadje najprej dozorimo na sobni temperaturi, potem jih lahko damo v hladilnik.

Citruse hranimo na prostem, ne smejo biti v zaprti posodi.

Češnje lahko spravimo v zaprto posodo v hladilnik.

Jabolka na sobni temperaturi zdržijo do dva tedna. V kleti zdržijo več mesecev, v hladilniku pa do deset dni. Jabolka lahko uporabimo za dozorevanje določenih sadežev. Denimo avokado, ki še ni zrel, položimo med jabolka na pultu. Plin, ki ga jabolka proizvajajo, bo pospešil zorenje avokada. Ni priporočljivo skupaj hraniti jabolk in kivija, ker bo kivi prehitro dozorel.

Hruške lahko na polici hranimo do nekaj tednov.

Jagode naj bodo v hladilniku v papirnati vrečki.

Melone in lubenice so lahko nerazrezane tudi nekaj tednov na sobni temperaturi, medtem ko razrezane hranimo v hladilniku in porabimo v dveh dneh.

Mlečni izdelki in jajca

Alpsko mleko Mlečne izdelke hranimo na srednji polici hladilnika, kjer je temperatura med 4 in 6 stopinj Celzija. Varno jih lahko uporabljamo, tudi če jim je že potekel rok uporabnosti.

Pravilno hranjena jajca naj bi zdržala v hladilniku od treh do petih tednov. Sveža jajca v posodi z vodo potonejo, pokvarjena plavajo na površini.

Sveže meso, zavite v prozorno folijo, je v hladilniku obstojno približno dva dneva. Hranimo ga na spodnji polici hladilnika, nad predalom za zelenjavo (0–4 °C).

Kako porabiti ostanke:

hrana

Kruh: kruhovi cmoki, zloženke, popečene kocke za juho, ocvrte rezine v jajcu – "šnite", narastki, drobtine, bruskete

Riž: mlečni riž, solate, rižote, v juhah, nadevih

Testenine: s sladkim posipom, solate, priloge, narastki

Zelenjava: priloge, solate, juha, pire, narastki

Meso: enolončnica, pite, solate, omlete, mesne kroglice

Krompir: krompirjevo testo, dodatek k juham, iz olupkov lahko naredimo domač čips, omlete, zloženke, grenadirmarš.

Polenta: pica, lazanja, priloge, zloženka s sirom, popečena na maslu kot zajtrk za naslednji dan, ocvrta kot prigrizek

Skuta: namazi, nadevi, cmoki, štruklji

Skoraj polovico vse odpadne hrane povzročijo gospodinjstva

hrana kuhanje Po podatkih Statističnega urada se količina odpadne hrane v zadnjih letih v Sloveniji povečuje. Letno  vsak prebivalec Slovenije zavrže povprečno 73 odstotkov hrane. Po njihovih ocenah ne pojemo kar 40 odstotkov hrane, ki jo vzredimo oziroma vzgojimo, kar tretjina pridelane hrane se zavrže.

Skoraj polovico vse odpadne hrane povzročijo gospodinjstva, in sicer 48 odstotkov odpadne hrane nastaja pri pripravi in uživanju hrane. Skoraj desetina odpadne hrane pa nastane v trgovinah z živili, kjer odpadna hrana nastaja pri distribuciji hrane.

Četrtina odpadne hrane nastane pri proizvodnji hrane, približno 20 odstotkov pa je nastane pri strežbi hrane, torej v gostilnah, šolah, bolnišnicah.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin