Top 10 pesmi, ki 21. stoletje naslavljajo s politično noto

1. Cass McCombs – Bradley Manning Bradley Manning – heroj ali izdajalec? Tako kontroverznim osebam, kot je na primer Manning, ne nazadnje tudi Julian Assange, glasbeniki ne posvečajo veliko pozornosti. Kar pa ne velja za indie glasbenika Cassa McCombsa, ki je za ameriškega vojaka, obveščevalnega analitika, napisal skladbo. Prvič ga je predstavil na neodvisnem medijskem portalu Democracy Now! decembra lani, v času, ko se je začelo sojenje Manningu.

2. PJ Harvey – Let England Shake Osmi album alternativne rokerice PJ Harvey z naslovom Let England Shake je še en avtorski presežek glasbenice, ki si zasluži pozorno poslušanje, poudarjajo glasbeni kritiki. Ni pa ravno pomirjujoče dejstvo, da je danes glasba, ki se dotika problematičnih tem, kot so brutalnost in nesmiselnost vojne, propad in paradoksi Zahoda, prej izjema kot pravilo. PJ Harvey tako izstopa tudi po tej plati.

3. Gareth Liddiard – The Radicalisation of D Liddiardov politični angažma je tokrat navdihnila zgodba Davida Hicksa, Avstralca, ki so ga ameriške vojaške sile ujele leta 2001 v Afganistanu. Naslednjih šest let je preživel v Guantanamu. V 16-minutni epski pesmi se avtor sprašuje, kaj lahko pripelje do ekstremizmov in kaj so razlogi za uspešnost ideologije. V ne preveč didaktični maniri, le z izbiro protagonista in njegove zgodbe, je skladba odprta za zaključke poslušalca in poslušalke.

4. Mavis Staples – Freedom Highway Skladba s političnim nabojem največkrat spodbudi jezo oziroma željo po spremembi. Družbena realnost tekstopiscu ne daje veliko možnosti za popisovanje njene harmonične in pravične slike, ravno nasprotno. A pevka in borka za človekove pravice Mavis Staples je skladbo Freedom Highway, ki jo je s svojim družinskim bendom The Staple Singers posnela že daljnega 1965, na albumu Live: Hope at the Hideout reinterpretirala v znak veselja. Z njim je izrazila navdušenje nad ameriškimi volitvami, ki so na predsedniško mesto zavihtele Baracka Obamo.

5. The Felice Brothers – Ponzi Oče Iana in Jamesa Felicea je bil ob padcu sheme Ponzi, ki velja za največjo finančno goljufijo v zgodovini ZDA, njen upravljavec pa je bil prevarantski poslovnež Bernie Madoff, neposredno prizadet. Od tu tudi jedki ton skladbe. Glasba je sicer zavajajoče optimistična in lahkotna, zato pa je toliko bolj sarkastično besedilo.

6. Le Tigre – New Kicks 21. stoletje je podhranjeno z glasovi generacij, ki bi nasledile tiste iz 60. let prejšnjega stoletja. A če ni "glasnikov generacije", zakaj ne bi govorila generacija kar sama zase? To je bila verjetno ena izmed idej tega pacifističnega komada. Vsebinska vokalna izvedba Kathleen Hanne tako sloni na kolažu izjav z različnih protestov, ki jih je pevka spremljala po celem svetu.

7. Nitin Sawnhey feat. MC Natty – Days of Fire Gre za odgovor na smrt nedolžnega Brazilca Jeana Charlesa de Menezesa, ki ga je britanska policija kot domnevnega terorista leta 2005 ustrelila na londonski podzemni železnici. 27-letnega de Menezesa so sumili, da je samomorilski napadalec, zato so ga podrli na tla in ga sedemkrat ustrelili v glavo ter enkrat v ramo. Britanska policija je trdila, da je bilo streljanje neposredno povezano s preiskavami, ki so potekale po terorističnem napadu v Londonu, ki se je zgodil 14 dni prej. Pripovedovalec v skladbi, raper MC Natty, je bil v času streljanja na bližnjem vlaku. "Lahko bi bil jaz," pravi raper v pesmi, ki predstavlja doživeto posredovanje izkušnje posameznika, ki je bil tako blizu streljanju in smrti. Pesem povzema tudi atmosfero paranoje in sumničavosti, ki se je razvila v začetku tisočletja.

8. Thom Yorke – Harrowdown Hil Bilo je leto 2003, vojna v Iraku se je komaj dobro začela in svet je čakal, kdaj bodo "znanilci demokracije" odkrili Sadamovo orožje za množično uničevanje. Britanski strokovnjak za biološko orožje David Kelly, nekdanji inšpektor Združenih narodov v Iraku, se je v tistem času sestal z BBC-jevim novinarjem Andrewom Gilliganom. V neuradnem pogovoru mu je Kelly povedal, da so bile trditve britanske vlade o iraškem orožju, s katerim so upravičevali svoj napad, pretirane. Še posebej trditev, da je Irak sposoben v 45 minutah po ukazu izstreliti rakete z biološkimi in kemičnimi agensi.

Konec maja je Gilligan objavil te informacije. Objava je povzročila pravo politično razburjenje in vlada je pritiskala na BBC, naj razkrije vir. Mesec dni po objavi je Kelly o svojem pogovoru z novinarjem obvestil obrambno ministrstvo. Temu so sledila pričanja pred različnimi vladnimi odbori, ki so jih javno predvajali. Dva dni po tem je Kelly naredil samomor, zaužil je 29 protibolečinskih tablet in si prerezal zapestje. V uradno različico o Kellyjevi smrti je podvomil že marsikdo, skupina zdravnikov se celo zavzema za ponovno preiskavo. O dvomih, ki ovijajo vzroke Kellyjeve smrti, pa se sprašuje tudi glasbenik Thom Yorke.

9. Sage Francis – Makeshift Patriot Sage Francis, ki velja za enega najbolj angažiranih raperjev, se je skozi svojo glasbo kritično odzval na obravnavo 11. septembra. Pesem, ki je bila namenjena neomejeni in brezplačni izmenjavi, je v javnost prišla mesec dni po napadu na dvojčka. V njej je kritičen do medijev, javnosti in politike, ki so dogodek obravnavali poenostavljano ter podajali zavajajoče sklepe in vidike. Tako zaključi: "Ne odpovej se svojim pravicam z zastavo." Le dva tedna po tem je George W. Bush podpisal zakon o domovinski varnosti.

10. Jarvis Cocker – Running the World Jarvis Cocker se kritično loteva politične ter družbene podobe 21. stoletja. Stvari se niso spremenile, denar in prosti trg poganjata svet, človečnost pa je pozabljena, poje. Svoje videnje sodobnega sveta tudi jedrnato strne v refrenu.