TOP 10 kraj umetnin v novejši zgodovini

Kraja petih slik iz pariškega muzeja, maj 2010 V majski noči je pariški mestni muzej moderne umetnosti (Musee d'Art Moderne de la Ville de Paris) presenetila kraja petih slik, dela Pabla Picassa, Henrija Matissa, Georgesa Braqua, Fernanda Legerja in Amadea Modiglianija. Vrednost ukradenih slik ocenjujejo na sto milijonov evrov. Zamaskirani tat je razbil okno, splezal v stavbo, previdno odstranil platna iz okvirjev in jih odnesel s seboj. Alarm v muzeju ni zaznal tatvine, razdejanje pa so opazili šele uslužbenci, ki so ob 7. uri zjutraj prišli na delo. Gre za eno največjih tatvin umetnosti v moderni zgodovini in nemogoče je, da bi lahko ta dela prodali na črnem trgu.

Kraja impresionistov v Zürichu, februar 2008 Iz zasebne zbirke fundacije E. G. Bührle v Zürichu so 11. februarja 2008 ukradli štiri pomembna impresionistična dela, Monetovo Makovo polje pri Vetheuilu, Degasovo sliko Ludovic Lepic in njegova hči, Cvetoči kostanj Vincenta van Gogha in Dečka v rdečem površniku Cezanna. Skupno vrednost vseh štirih slik ocenjujejo na 122 milijonov evrov. Dve sliki, Van Gogha in Moneta, so teden pozneje našli nepoškodovani (še vedno sta bili pod muzejskim zaščitnim steklom) v zapuščenem avtomobilu na obrobju mesta.

Trije roparji naj bi slike sicer izbrali naključno in ne po naročilu, saj so bile slike obešene po vrsti. V zbirko Bührle so vlomili zamaskirani v smučarske maske ter osebje in obiskovalce prisilili, da so se ulegli na tla. Plen so odnesli tik pred zaprtjem muzeja in z razbitjem steklene vitrine sprožili alarm.

Kraja najvrednejših slik v muzeju v Sao Paulu, december 2007 Okoli 5. ure zjutraj so trije moški vdrli v muzej umetnosti v Sao Paulu in iz zbirke odnesli dve najvrednejši sliki: Portret Suzanne Bloch Pabla Picassa in Obdelovalca kave Candida Paortinarija. Plen je bil vreden okoli sto milijonov dolarjev, kraja pa je glede na posnetek varnostnih kamer trajala le tri minute. Sodelovali so štirje moški, trije so v muzej vdrli z lomilko in dvigalom za avtomobile, medtem ko je četrti stal zunaj. Sklepajo, da so bile slike ukradene po naročilu in da je v kraji sodeloval tudi zaposleni v muzeju. Policija je slike sicer našla dobra dva tedna po kraji.

Kraja med karnevalom v Riu, februar 2006 Tatovi so 24. februarja 2006 dobro izkoristili karneval, ki se je vil tudi mimo muzeja v Rio de Janeiru, iz katerega so odnesli štiri neprecenljive slike, ki jih policija še ni uspela najti. Ukradli so dela Pabla Picassa (Ples), Salvadorja Dalija (Dva balkona), Clauda Moneta (Marine) in Henrija Matissa (Luksemburški vrt) ter knjigo Toros Pabla Picassa, poleg tega pa so oropali tudi nekaj turistov, ki so bili takrat prisotni v muzeju. Kraja naj bi bila naročena, saj so roparji točno vedeli, katera platna morajo ukrasti, med njimi pa je bila tudi edina Dalijeva slika, razstavljena v Južni Ameriki. Najmanj štirje oboroženi roparji, ki so zaposlene prisilili, da so izklopili alarme in varnostne kamere, so se nato na ulici izgubili med razposajeno množico.

Kraja Krika v Oslu, avgust 2004 Krik, delo norveškega slikarja in grafika Edvarda Muncha, je bil pogosto tarča tatov. Munch je naslikal več različic znamenitega dela. Nazadnje je enega od izvirnikov 22. avgusta 2004 iz Muzeja Edvarda Muncha odnesel zamaskirani ropar pri belem dnevu, ki je pred osuplimi obiskovalci preprosto potegnil sliko s stene, medtem ko je njegov pomagač prisotnim grozil z orožjem. Tretji pajdaš ju je čakal v vozilu pred muzejem. Roparji so sicer ukradli tudi Munchovo Madonno, obe platni pa so "relativno nepoškodovani" odkrili avgusta 2006, storilce pa so obsodili.

Kraja Krika na dan odprtja OI v Lillehammerju, februar 1994 Eno od najbolj znanih različic Krika so ukradli tudi 12. februarja 1994. Na dan odprtja zimskih olimpijskih iger v Lillehammerju so tatovi vlomili v državno galerijo in ukradli Munchovo delo ter zanj od norveške vlade zahtevali odkupnino v višini milijon dolarjev. Ker zahteve po odkupnini niso podkrepili z nobenih stvarnim dokazom o posedovanju umetnine, je vlada ni plačala, sliko pa so maja istega leta našli nepoškodovano v nekem hotelu blizu Osla.

Kraja Rembrandta in Renoirja v Stockholmu, december 2000 Iz narodnega muzeja v Stockholmu so 22. decembra 2000 trije oboroženi tatovi odnesli dve neprecenljivi deli Renoirja, Konverzacijo in Mlado Parižanko, ter Rembrandtov avtoportret. Tatovi so malo pred zaprtjem muzeja z orožjem prisilili varnostnike in osebje muzeja, da so jim izročili tri slike, nato pa so pobegnili s čolnom, zasidranim pred muzejem. Policija je leto pozneje uspela najti eno od Renoirjevih del, marca 2005 pa so v Los Angelesu našli še drugega. Septembra 2005 so v policijski akciji v hotelu v Kopenhagnu odkrili tudi Rembrandtov avtoportret.

Največja kraja v zgodovini, marec 1990 Največja kraja v zgodovini se je zgodila 18. marca 1990 v Bostonu, ko sta tatova iz muzeja Isabella Stewart Gardner odtujila trinajst del, katerih vrednost ocenjujejo na kar 500 milijonov dolarjev. Dva moška, preoblečena v policista, sta ob pol dveh ponoči vstopila v bostonski muzej, vklenila oba stražarja in ju zvezala v kleti. Rop sta izvedla izjemno premišljeno.

Med ukradenimi deli so bili tudi Vermeerjev Koncert, ki velja za najdražjo ukradeno sliko kdajkoli in je ena od le 34 znanih Vermeerjevih del na svetu, več Rembrandtovih del (tudi Nevihto na galilejskem morju, umetnikovo edino sliko morja) in pet risb Edgarja Degasa. Za uporabno informacijo o ukradenih umetninah je razpisana nagrada v višini pet milijonov dolarjev, a del še vedno niso našli. Preiskava je še vedno odprta, v muzeju pa v spomin na ukradena dela (in v upanju na njihovo vrnitev) hranijo prazna mesta, ki so ostala za njimi.

Kraja Monetovih del sredi belega dne, oktober 1985 V muzej Marmottan Monet so 28. oktobra 1985 sredi belega dne vstopili zamaskirani in oboroženi moški. Pet roparjev je iz zbirke odneslo devet slik, pomembna impresionistična dela Clauda Moneta, Renoirjev portret Moneta in druge. Vrednost slik je bila ocenjena na 12 milijonov dolarjev, dela pa so odkrili na Korziki decembra leta 1990. Za ropom je stal japonski gangster, ki je služil kazen v francoskem zaporu in tam spoznal preostale člane poznejše roparske ekipe.

Kraja del galerije Tate v Frankfurtu, julij 1994 Med najodmevnejšimi tatvinami umetniških del je kraja dveh Turnerjevih slik, ki jih je galeriji Schirn v Frankfurtu posodila londonska galerija Tate, in delo Casparja Davida Friedricha, ki jih je posodila galerija v Hamburgu. Kraja se je zgodila 28. julija 1994, tatovi pa so se dali zakleniti v muzej, kjer so premagali varnostnika. Dva tatova so aretirali kmalu po ropu, vendar nista izdala nobenih informacij o sostorilcih. Leta 1999 so ju obsodili na do enajst let zapora. Kraja je edinstvena predvsem zato, ker so slike po dolgih letih poskusov uspeli odkupiti od tatov, glavnih krivcev pa nikoli ni dosegla roka pravice. Prav tako je galerija Tate od zavarovalnic prejela več denarja, kot ga je odštela za odkup slik. Uradno so denar sicer namenili informacijam, ki so vodile do vrnitve slik, ne odkupnini.