Zagate in pasti humanistike: Ogrožena in napačno razumljena?

Sociolog Rudi Rizman, antropolog Rajko Muršič in sinologinja Jana Rošker so na okrogli mizi opozorili na pasti in zagate, pred katerimi stoji humanistika. Okrogla miza, ki jo je povezovala kolumnistka Tanja Lesničar Pučko, je prva v nizu pogovorov o družbenih vprašanjih, ki jih časopisna hiša Dnevnik pripravlja v koprodukciji s Cankarjevim domomin sodi v sklop dogodkov s skupnim naslovom Noč raziskovalcev, ki bo 25. septembra. Metodologija naravoslovja ni primerljiva s humanistično

Udeleženci okrogle mize na temo Komu služi humanistika? so se strinjali, da metodologija naravoslovja ni primerljiva s tisto, ki jo uporablja humanistika. Roškerjeva se je vprašala, ali šteje le utilitaristična koristnost? Humanistike se ne da vedno kvantitativno izmeriti, pomembno vlogo igrajo tudi vrednote.

Muršič: Humanistika še vedno dokaj neprofilirana Muršič je zatem opozoril na razliko med humanistiko in družboslovjem. Če za slednjega velja, da je "nekako opravičil svoj obstoj", je humanistika še vedno dokaj neprofilirana. Toda kot je dodal Rizman, ekonomija je v resnici moralna znanost, toda politika jo je pripeljala do točke, na kateri se je morala izgubila. Stanje družbe se lahko izmeri tudi s filozofijo in poezijo, je dejal Rizman.

"Humanisti se med seboj nikoli ne strinjajo"

Na še eno razliko med naravoslovci in družboslovci oziroma humanisti je opomnil Muršič: humanisti se med seboj nikoli ne strinjajo, naravoslovci pa se, saj morajo nenazadnje skupaj oblikovati zakon. Toda humanistike nenazadnje ne gre "podcenjevati"; tudi v tem polju lahko prihaja do zlorab, pogosto se denimo zgodi, tako Roškerjeva, da humanistika stopi v službo ideologije ali pa da služi družbenim elitam.

Roškerjeva: V humanistiki ne gre za večne resnice Sicer pa, je še dodala Roškerjeva, v humanistiki ne gre za večne resnice, saj ni religija, bistveno je, da zastavlja vedno nova vprašanja. Da pa se naravoslovne metode aplicirajo tudi na humanistiko, govori dejstvo, da se področje vse bolj birokratizira. Rizman je dejal, da se profesorji bolj kot raziskovanju posvečajo izpolnjevanju birokratskih obrazcev, kar v njih zatira ustvarjalnost.

Rizman: Slovenci smo bolj papeški od papeža Tipičen primer je Bolonjska reforma, tako imenovano standardizirano šolstvo, ki je, so se strinjali udeleženci okrogle mize, vsekakor napad na avtonomijo univerz. Seveda smo po Rizmanovih besedah Slovenci ponovno bolj papeški od papeža, pri čemer papeža ni, in evropske zahteve izvršujemo do ponatankosti, medtem ko jih na nekaterih univerzah ne razumejo tako zelo obvezujoče.

Toda to je že druga tema, nekoliko oddaljena od vprašanja Komu služi humanistika? Gostje v Klubu CD so izrazili željo, da si takšnega vprašanja sploh ne bi zastavili. Kajti, se kdo sprašuje, komu denimo služi kemija?