Z Buljanovim diptihom Black Beast od utopije do apokalipse

Ta vključuje prvi slovenski uprizoritvi besedil nemškega dramatika Heinerja Müllerja Komedija z ženskami in sodobne nemške avtorice Anje Hilling Črna žival žalost. Predstavi raziskujeta pojem odgovornosti na enem kraju v različnih obdobjih.

Diptih Black Beast predstavlja vsebinski epicenter letošnje gledališke sezone MGL v vseh pogledih Diptih Black Beast, podnaslovljen od utopije do apokalipse, v režiji Ivice Buljana po besedah direktorice in umetniške vodje Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Barbare Hieng Samobor predstavlja vsebinski epicenter letošnje gledališke sezone teatra v vseh pogledih. Predstavi po besedilih Müllerja in Hillingove sta postavljeni na "domnevno isto prizorišče, na isti jasi" - v vzhodnem Berlinu leta 1951 oziroma v Berlinu leta 2011.

Vmes je prišlo do velikih političnih, intimnih in ekonomskih sprememb, z vsebinsko povezavo dveh na prvi pogled različnih besedil pa so ustvarjalci predstave po besedah Hieng Samoborjeve želeli v razmislek ponuditi več tem: "Na preizkušnji so aktualne politične prakse, družbene ureditve, medčloveški, etični kodeksi ter naše početje z materjo naravo." V obeh besedilih so torej prisotni motivi politike, etike in narave, hkrati pa vključujeta glavno temo letošnje sezone MGL - pojem odgovornosti, je dodala.

V petek komedija, v nedeljo tragedija Hieng Samoborjeva je napovedala, da si bodo obiskovalci MGL v petek, 15. februarja, premierno lahko na velikem odru MGL ogledali Müllerjevo delo Komedija z ženskami, "zelo nežno komedijo, narejeno z mnogo empatije", v nedeljo, 17. februarja, pa dramo Hillingove Črna žival žalost, "sodobno tragedijo v najširšem pomenu te besede".

Buljan, ki velja za velikega poznavalca in raziskovalca Müllerjevega dela, je dejal, da so ustvarili dvojec predstav, ki ni ravno značilen za repertoar MGL, morda celo ne za repertoar bolj ekscentričnih gledališč. S projektom so se vrnili v 70. in 80. leta minulega stoletja, ko so v gledališče vstopale aktualne teme in podobni poskusi diptihov ali triptihov ter povezovanja dramskih besedil niso bila redkost.

Po Buljanovih besedah je treba pri ustvarjanju takšnih predstav zelo paziti, da občinstva ne šokiraš na silo, da mu ne ponudiš nečesa, na kar ni pripravljeno. Razmisliti je treba o tem, ali ima po drugi strani občinstvo potrebo po tem, da mu predstava ponudi odgovor. Kar pa ne pomeni odrešitve, "temveč odgovor na situacijo okoli nas". To bi po njegovo lahko opredelili kot vprašanje odgovornosti.

V Müllerjevi Komediji z ženskami je beseda o gradnji novega sveta v Nemčiji po II. svetovni vojni, o očiščenju prostora, ki je bil globoko zaznamovan s sovraštvom, patriarhatom in holokavstom. Ta komedija na genialen način, tako Buljan, gledalcu spregovori, da je prihodnost mogoča. Pravo nasprotje pa po besedah dramaturginje Petre Pogorevc na prvi pogled predstavlja drama Hillingove. V njej nastopajo ljudje, ki imajo na videz vse - so mladi, lepi in uspešni. A na nekem pikniku iz malomarnosti zanetijo požar, ki mu sledi podobna apokalipsa, kot so jo doživeli junaki Müllerjeve drame.

Pri Komediji z ženskami je sodelovala skoraj polovica ansambla MGL, v vodilnih vlogah pa med drugimi nastopajo Jožica Avbelj, Gašper Tič, Tanja Ribič in Iva Krajnc, v drugem delu pa je zasedba bistveno okrnjena. Vanj je Buljan namenoma vključil igralce, ki v prvem delu morda nimajo večje vloge. V ospredju obeh predstav pa je mladi igralec Jure Henigman. Hieng Samoborjeva je njegovi vlogi opisala kot najbolj "spsihologizirani", prav tako pa iz prvega besedila v sodobni čas prinašata največjo mero intimnosti in čustev.

Pod kostumografijo obeh predstav se podpisuje Ana Savić Gecan, pod glasbo pa Mitja Vrhovnik Smrekar, dolgoletna Buljanova sodelavca. Müllerjevo besedilo je poslovenil Milan Štefe, dramo Hillingove pa Jaša Drnovšek.