Vrt embrijev

Vera Stanković v svoje delo vpisuje občutenja in spoznanja lastnega življenja, spomine in osebne izkušnje, ki jih skozi gnetenje in oblikovanje gline preobrazi v končno likovno delo, osrednje poteze umetnice v spremnem besedilu ob projektu Embryo vrt opisuje kustos Sarival Sosič.

V umetničina likovna dela so tako iztisnjene mnoge vsebine in ideje, ki se povezujejo na različnih asociativnih ravneh – simbolnih, spominskih, intimnih in družbenih. Vera Stanković v svojem zadnjem projektu naslavlja minljivost, prehode in nenehno nastajanje, neustavljivo potrebo po ustvarjanju. Teh tem se je lotila skozi serijo majhnih glinenih del, oblikovanih v položajih fetusa, okrašenih s cvetom.

Zakrčena telesa v ležečem položaju izpričujejo občutenje trpečega, še posebej, ko te umetnica umesti v ritual pokopa. Ali pa tudi ne, saj z zemljo na galerijskem vrtu prekrite skulpture, ki so jih z umetnico zagrebli kar obiskovalci sami, odpirajo možnosti za novo rojstvo. Obred poslavljanja je tako le trenutek prehoda, možnost ponovnega nastajanja in obstajanja.

Trenutno zakopane skulpture so, ker jih bo umetnica čez čas izkopala, tako le v prehodnem stanju, o njih pa za zdaj pričajo fotografije, zapičene v travo nad mestom pokopa. Eno od likovnih del pa bo ostalo zakopano za večno.

Nuja po ustvarjanju Poetičen projekt govori o nujnosti ustvarjanja. "Embryo vrt je vrt, v katerem so zasajene umetnikove skulpture. Umetnik jih sadi z namenom, da iz starih skulptur vzgoji nove. Umetniku Embryo vrt zagotavlja plodnost in trajanje. Ščiti ga pred zunanjimi in notranjimi destruktivnimi vzgibi, kajti zaradi njih je v nenehni nevarnosti, da preneha z ustvarjanjem in razstavljanem. A konec ustvarjanja pomeni pristanek na obliko smrti, na odrekanje življenju," je med drugim zapisano na vabilu.

Intimna občutja in doživljanja pa je skozi umetničino gesto mogoče razumeti tudi družbeno. V času, ko kapital in recesija globalno izpodkopavata ustvarjalnost in pomene simbolnega kapitala, umetnica tako poudarja, da je ravno slednje vitalno tako za posameznika kot za družbo. Tako je vsak prostor, kjer je zasajen Embryo vrt, za umetnika prostor podpore. Skulptura, ki bo zasajena večno, pa izreka dejstvo, da umetniško trajanje ni časovno in prostorsko omejeno.