Vročica španske noči na odru Gallusove dvorane

Takšna sanjarjenja in občutja so me prevevala na sobotnem koncertu Estrelle Morento, ene najbolj priljubljenih španskih pevk flamenka mlajše generacije, ki je s svojim čutnim, a mogočnim glasom dobesedno začarala občinstvo Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Tridesetletna pevka baročne postave je v dve uri dolgem koncertu postregla z izborom najboljšega, kar lahko flamenko glasba ponudi. Že takti uvodne pesmi, ki jih je zapela skupaj s tremi spremljevalnimi vokali, dvema kitaristoma in bobnarjem v soju belih in modrikastih reflektorjev, ki so skupino osvetljevali od zadaj in pod naklonom, so dali vedeti, da nas čaka nekaj posebnega.

Prvi del koncerta je bil po mojem mnenju sicer nekoliko monoton, saj je bila podobnost med komadi, ki jih je odpela, prevelika in morda mestoma celo težko prebavljiva. A talenta, ki ga pevka premore, to nikakor ni zasenčilo. Izvedbe so bile izjemno tankočutne, ko so to zahtevale, in skorajda kolosalne, ko je Morentova svoj glas vpregla do meja mogočega. Tudi dejstvo, da je pesmi odpela sede, v strogi opravi večerne obleke in s spetimi lasmi, je bilo nekoliko moteče, saj si flamenka brez energije plesnih gibov pač ne morem predstavljati.

A vse to se je spremenilo, ko je po odpetih štirih ali petih pesmih zapustila oder in ga prepustila glasbenikom in spremljevalnim vokalom. Najprej nas je s svojim skorajda toreadorskim stilom navdušil bobnar, ki se je med virtuoznim brenkanjem enega od kitaristov prepustil topotanju nog, tleskanju s prsti in udrihanjem dlani ob dlan. Sledili so mu trije moški vokali, ki so suvereno dokazali, zakaj je flamenko za Španijo to, kar je fado za sosede Portugalce.

Po izjemnih solo točkah kitaristov je sledil povratek Morentove na oder. To je bila pevka, ki sem jo čakal ves večer. Prava levinja. Spuščena griva pšeničnih kodrov, ogenj v očeh in gibih, dolg, pisan plet okoli njenih ramen … V navalu strasti in raznovrstnih občutij je skozi pesem in občasen ples nagovarjala občinstvo, ga zavajala in osvobajala, ga učila o ljubezni in prevarah. Njen glas je kipel od hrepenenja in hotenja ter rezal v bit vseh prisotnih v dvorani.

Koncerta je bilo še prehitro konec, a se je pevka kot izjemna profesionalka odzvala na vzklike in huronsko ploskanje občinstva ter s trikratnim povratkom na oder in dodatnim petjem še ogrela že tako vroč večer. Večer, ki ga zaradi nalezljive energije nastopajočih, edinstvenega talenta in nenadomestljive moči flamenka zlahka ne bom pozabil. Ga tudi ne želim …