"V Sloveniji ne bi ničemur rekel slava"

Tadej Koren Šmid je nova zvezda slovenskega mladinskega filma, saj ima eno izmed glavnih vlog v filmu Gremo mi po svoje. Petnajstletni fant ima že zdaj začrtane cilje: oditi v mesto angelov in postati režiser. Sanje? Morda, a Tadej je prepričan, da mu bo uspelo, zato že sedaj pomaga pri produkcijskih ekipah, tudi zastonj, le da si utira pot. Slava ga ne zanima in mu ne bo stopila v glavo. Se mu je pa zaradi filma povečalo število oboževalk na Facebooku in ko bodo dekleta izvedela, da je samski, jih bo verjetno še več. Kako je potekalo snemanje filma? Zelo sistematično. Bili smo izbrani na avdiciji, potem smo se spoznali z igralci in se pred odhodom v Bovec dobivali ter vadili dialoge. Režiser Miha nam je točno razložil, kako kaj povemo, tako da smo šli skozi scenarij milijonkrat. Imeli smo tudi testna snemanja, kjer smo vadili moje letenje in različne kaskaderske scene. Na kraju snemanja pa je bilo dokaj umirjeno oziroma zelo zabavno in hkrati umirjeno.

Bodo ostali vtisi za vse življenje?

To pa itak. Že zato, ker je to prvi film in ker me to delo zelo zanima. Bilo pa je tudi kar nekaj posebnih dogodkov.

Kakšna prijateljstva ali simpatija?

Itak, no, simpatija niti ne, razen v scenariju, ampak jaz nisem imel nič resnega, no, v bistvu nič. To raje statiste vprašajte – to vedno predlagam, ker so imeli več časa. Sicer pa ja, veliko prijateljstev, z glavnimi igralci smo se zelo ujeli.

Kako je bilo sodelovati z Jurijem Zrnecem, saj je trenutno številka ena v Sloveniji?

Na začetku mi je bilo malo: "Kva, Jurij Zrnec bo igral?" Na prvih vajah smo bili vsi malo vzhičeni, vav, Jurij Zrnec je tukaj, po ene petih snemalnih dneh pa ga počasi začneš obravnavati kot vsakega igralca. Je pa res, da nas je najbolj razveseljeval in ko smo imeli kader, v katerem smo se morali smejati, je on stal za kamero in delal face brr bll (pokaže).

Si se česa naučil od njega?

Najbolj sproščenosti in uvesti se v sceno. Nisi vedno dobre volje, da bi lahko odigral veselo sceno, potem pa pride Jure in ko vidiš njegov nasmeh, kako se on kar prelevi v vlogo, zašteka, pade noter … poskušaš nekako kopirati.

Na snemanju vam je ušla papiga. Se je zgodila še kakšna nepredvidena situacija?

Z zvokom smo imeli veliko težav, ker so letala letala, saj je v bližini letališče. Tako da smo se včasih zamudili tudi po štiri ure, na koncu pa so kar klicali na letališče, če lahko ustavijo polete. Norija je bila: "Akcija. Stop, letalo. Še enkrat." Potem so poklicali na letališče in uredili.

Na internetu je kar nekaj tvojih skečev. Si dežuren zabavljač med prijatelji?

Ah, niti ne. Tisti skeči so nastali, ker sem snemal neke novičke za eno agencijo. Nisem ravno zabavljač med prijatelji, imam pa zabaven karakter.

Kako preživljaš prosti čas? Ukvarjam se s športom, čeprav ne več tako aktivno. Plesal sem break dance in hiphop, zdaj pa zelo malo, ker mi šola vzame kar dosti časa, sicer bolj ob večernih urah, ker se podnevi nimam motivacije učiti, raje se celo noč. Veliko sem za računalnikom, ker razmišljam o snemanjih, pišem scenarije in snujem projekte.

Zdaj se obeta predstavitvena turneja filma Gremo mi po svoje …

Ja, jutri (s Tadejem sem se pogovarjala prejšnji teden op. p.) gremo v Maribor, Celje, Velenje, Slovenj Gradec in še v nekaj mest. Tam bodo potekale šolske projekcije, po tem pa bodo okrogle mize, kjer se bomo igralci in ekipa pogovarjali z otroki, ki se bodo udeležili projekcij. Oni nas bodo spraševali, mi pa jih bomo malo zabavali.

Novinarje si nas označil za pošasti. Si še vedno takšnega mnenja? Katero je bilo najbolj čudno vprašanje?

Saj sem rekel … Proti koncu tistega dneva, ko smo imeli prvo tiskovno konferenco, sem spremenil mnenje. Če nas je kaj zeblo. Ena novinarka, prav zapomnil sem si … Vsi nas sprašujejo, kako je bilo na snemanju, o Zrnecu … bla, bla, bla … Pa pride ena novinarka in reče: "Vas je kaj zeblo?" Nekako najbolj nebulozno, neumno.

Kako je z oboževalkami? Se je že povečalo število prošenj za prijateljstva na Facebooku?

Ne vem, ali je to moja utvara, ampak se mi zdi, da malo opažam. Prej sem imel pet prošenj na dan za prijateljstva, zdaj jih imam 30.

Te kaj skrbi, da boš postal preveč slaven?

Ma, v Sloveniji ne bi ničemur rekel slava. Čisto navadno mi je, skrbi me le, da mi bo vzelo preveč časa, kar zadeva šolo. Ostajam na realnih tleh, ne bo razlik, če pa bodo, na meni ne bodo pustile posledic.

Kako pa gre šola?

Tako kot sem si zadal. V prvem letniku sem rekel, da bom dober, da bom imel še čas za šport, zdaj pa sem to malo omejil in se začel ukvarjati s filmom, pa tudi v šoli imam višje cilje. Letos bi bil rad dober brez dvojke ali prav dober. Vedno višje cilje imam, upam, da jih bom uresničil, do zdaj sem jih.

Potem pa naprej v tujino?

Ja, če se bo dalo, na filmsko akademijo v Los Angeles. Faks je pomemben predvsem zato, da me izstreli v ta svet. V Sloveniji se mi ne zdi smiselno, ker mislim, da ne moreš uspeti. Če mi ne uspe priti na ameriško šolo, potem pa London ali Pariz, nekaj kar zadeva film, samo da nisem tukaj.

Še odgovor za oboževalke: ali imaš punco?

Ne, samo to rečem.