V Rimu razstavili vatikanske dokumente o inkviziciji

Med dokumenti takratnega vatikanskega Svetega urada si je moč ogledati tudi 400 let star dokument, v katerem je podrobno navodilo, kako izkoreniniti krivo vero. Arhivi nekdanjega Svetega urada so bili stoletja skrbno varovani. Leta 1998 so jih prvič odprli za strokovnjake, zdaj pa so prvič v zgodovini na vpogled širši javnosti. Dokumenti med drugim vsebujejo 1611 navodil Svetega urada, kako naj inkvizitorji opravljajo svoje naloge, poleg tega pa tudi ukaze o zasledovanju inkvizitorjev med opravljanjem njihovih nalog.

Iz razstavljenih dokumentov je moč razbrati, kako so v Vatikanu nekoč z inkvizicijo sistematično poskušali prevzeti nadzor nad mnogimi sferami javnega življenja, ki z vero sicer nimajo nikakršne povezave. Kasneje se je tudi izkazalo, da je inkvizicija ušla izven meja doktrine.

Številne dokumente po padcu Napoleona zažgali Odredbe in odloki inkvizicije so bili natisnjeni na izredno trpežen material, ki so ga v vatikanskih ustanovah izdelovali z recikliranjem tkanin. Mnogi dokumenti so bili kljub temu uničeni, ko jih je zaplenila Napoleonova vojska. Francoska vlada je dokumente po padcu Napoleona sicer v začetku 19. stoletja želela vrniti, vendar bi bili stroški transporta takrat ogromni. Iz Rima je prišel ukaz, naj se številne dokumente zažge. Kljub vsemu so mnogi dokumenti o pomembnih procesih, tudi proti Galileiu, imeli duplikate, ki so bili shranjeni v lokalnih cerkvah in drugih institucijah.

Eden izmed najbolj razvpitih procesov je prav proces proti italijanskemu astronomu Galileu Galieliu. Ta je v spor s Cerkvijo prišel zaradi podpore ugotovitev Nikolaja Kopernika, da se Zemlja vrti okoli Sonca in ne obratno, kot so trdili v Vatikanu. Šele leta 1992 je papež Janez Pavel II. proces proti Galieliu iz 17. stoletja označil kot napako.

Na razstavi tudi zvezek s spiskom prepovedanih knjig Na omenjeni razstavi je na ogled tudi prvi zvezek s spiskom prepovedanih knjig, ki sega v leto 1600. Zadnji seznam prepovedanih knjig je bil v Vatikanu objavljen leta 1930 in ponatisnjen leta 1948, papež Pavel VI. pa je seznam leta 1960 ukinil. Med razstavljenimi dokumenti je tudi koledar iz leta 1708, ki razkriva podroben dnevni urnik verskih sodelavcev, ki so pomagali v rimskih bolnišnicah, kasneje pa ustanovili bolnišnico Svetega duha, ki v Rimu deluje še danes.

"Sveti urad je želel popoln nadzor," je dejal msg. Alejandro Cifres, eden izmed upraviteljev arhivov iz Kongregacije za doktrino vere, ki je nadomestila nekdanji Sveti urad. Dodal je, da je Cerkev nekdaj v svojih rokah imela praktično vse - od kulture, literature, do gospodarstva in celo arhitekture.

Razstavo si bo možno ogledati do 16. marca.