V Mirnu odprtje muzeja Spomni se name

Muzej je posvečen mirenskem pokopališču, še posebej obdobju med letoma 1947 in 1975, ko je pokopališče delila državna meja. Posvečen je tudi vsem civilistom in vojakom, ki so med letoma 1947 in 2004 na meji med Slovenijo in Italijo izgubili življenje.

Na zunanji steni vežice je kamnita spominska plošča z napisom v slovenskem in drugih jezikih, da je muzej posvečen vsem, ki so umrli na meji. V muzeju v Mirnu bodo lahko vsi, ki so v upanju na boljši jutri prečkali državno mejo, pustili del sebe v obliki prgišča domače zemlje, ki jo bodo nasuli v steklene stebre in s tem sami sodelovali pri ustvarjanju muzeja, ki je posvečen prav njim.

Muzej Spomni se name ni posvečen velikim zgodovinsko pomembnim dogodkom, ki krojijo zgodovino in so jim po navadi posvečeni muzeju. "Posvečen je ljudem, tistim nevidnim in neslišnim, ki jih sicer opazimo, a jih raje ne vidimo. Muzej je posvečen vsem, ki so v želji po boljšem življenju tu prečkali mejo. Posvečen je njihovi življenjski odločitvi, njihovemu najpomembnejšemu dogodku, ko so zapustili domači kraj, ter se zaradi različnih razlogov podali na pot v tujino," so v vabilu na slovesno odprtje zapisali na občini Miren - Kostanjevica.

Obup, nemoč, politika, pa tudi avanturizem so prebežnike gnali k prečkanju meje, kar je bilo velikokrat nevarno. V času, ko je bila meja najbolj varovana, v letih med 1948 in 1955, so pri poskusu ilegalnega prečkanja meje iz Jugoslavije v tujino ujeli 31.930 oseb. A tudi pri poskusu prehoda iz tujine v Jugoslavijo je bilo ujetih 23.123 oseb.

Pozneje ilegalci tudi iz afriških držav "Za vse, ki so izgubili življenje, pa ne bomo nikoli vedeli. Za to obdobje je bilo značilno, da so bili ilegalci večinoma jugoslovanski državljani. Kasneje so med prebežniki začeli prevladovati državljani drugih držav. Najprej bivšega vzhodnega bloka, kasneje azijskih in afriških držav," so še zapisali.

Kolesarska pot po nekdanjih stražarskih stezah Po vstopu Slovenije v šengensko območje je začel Goriški muzej urejati poseben zgodovinski itinerarij ob kolesarski poti, ki se vije tik ob slovensko-italijanski državni meji med Mirnom in Solkanom. Velik del poti poteka po nekdanjih vojaških stražarskih stezah.

Ob kolesarski poti sta že dva manjša muzeja, ki pripovedujeta o življenju ob meji. Prvi je stražarski stolp v Vrtojbi, drugi muzej pa se nahaja v stavbi železniške postaje v Novi Gorici in je posvečen mejnim prehodom. Goriški muzej želi na nekdanjem maloobmejnem prehodu na Pristavi urediti še muzej o tihotapstvu na Goriškem.

Deset kilometrov in štiri razstave Tako si bo mogoče na razdalji desetih kilometrov ogledati štiri različne razstave o življenju ob meji, ki se bodo med seboj smiselno dopolnjevale. "Zato, da se ohrani spomin na težko zgodovinsko izkušnjo, da se bodo lahko v Evropi bodoči rodovi podučili, kako so nekoč državne meje in nesmiselne politične konfrontacije razjedale mir in sožitje evropskih narodov," so še zapisali v vabilo na mirensko - kostanjeviški občini.