V galeriji Škuc so odprli razstavo Zore Stančič z naslovom Rez. Dela so nadgradnja linorezov, ki jih umetnica ustvarja že vse življenje.
Naslov razstave Rez nakazuje na dve temi, ki se prepletata v njenih delih, na rez kot dejanje osvoboditve ter na rez kot iskanje prostora v globini, pod površino, je povedala Stančičeva. Dela so narejena za določen prostor, za "site specific", je še pojasnila umetnica. Izpostavila je dve deli, ki sta narejeni kot pozitiv in negativ ter povezujeta in pojasnjujeta celotno razstavo.
Razmislek o vlogi tradicionalnih grafičnih tehnik
Razstava Rez ponuja razmislek umetnice o vlogi tradicionalnih grafičnih tehnik in njihovi povezavi z novimi mediji in tehnologijami ter možnostih, ki jih te ustvarjajo v kontekstu reproduktabilnosti in manipulacije, je ob razstavi zapisal kustos razstave Tevž Logar.
Gre za osebno-izpovedne arheologije
Vendar poudarek tokratne razstave ni na predstavitvi spektra in raznovrstnosti grafičnih tehnik, s katerimi se je ukvarjala umetnica, temveč na prikazu njenih osebnih zgodovin, obdobij, skozi katere se je sprehodila v slabih dveh desetletjih. Gre za osebno-izpovedne arheologije, prek katerih je mogoče prepoznati umetnico in njeno sramežljivost, travme, humor, žalost in iskrivost, predvsem pa njene močne obsesije - zareze, je še zapisal Logar.
Sprehod po zgodbah, ki spremljajo umetnico
Sprehod po razstavi je tudi sprehod po zgodbah, ki spremljajo umetnico na njeni poti. Največkrat gre za razmisleke o umetnosti in njenemu povezovanju z različnimi življenjskimi situacijami, enkrat lahkotnimi in igrivimi, drugič malce bolj trpkimi. Vselej pa so zgodbe, ki jih reže Stančičeva, nepopustljive in iskrene. Celoto umetniškega dela vizualno zaokrožajo kratki in ostri rezi, geste, ki neposredno nagovarjajo gledalca, naj motiv na podlagi lastne izkušnje zaokroži sam, je še zapisal kustos razstave.