Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
21. 5. 2008,
13.00

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Sreda, 21. 5. 2008, 13.00

8 let

Umrl slikar Marko Butina

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Umrl je slikar Marko Butina, vodja ateljeja za stensko slikarstvo Restavratorskega centra pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Nenadna smrt ga je našla med službeno potjo, je STA izvedela v centru. Butinove slike so ugotavljale "shizofrenost in nevrozo našega časa, ki postaja v svoji naglici vedno bolj rudimentaren in površen". Butina, rojen leta 1950 v Mariboru, je na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Kiarju Mešku in prof. Janezu Berniku končal študij slikarstva ter leta 1979 podiplomski študij pri prof. Francetu Kokalju. Poučeval je likovni pouk na osnovnih šolah, predaval likovno kompozicijo na Centru strokovnih šol - fotografska smer, poučeval likovno teorijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.

Več kot 30 samostojnih razstav

Leta 1987 se je zaposlil v Restavratorskem centru, od leta 1999 je poučeval ateljejsko risanje in slikanje na Visoki strokovni šoli za slikarstvo v Ljubljani. Od leta 1975 je imel več kot trideset samostojnih razstav. Študijsko je dlje časa bival na Poljskem in v Parizu. Kot ilustrator je sodeloval z revijama Mladina in Pionirski list, objavil je več stripov in prek 100 ilustracij, pisal o risanju, vodil šolo stripa.

Ob razstavi Butinovih del leta 2004 na Ljubljanskem gradu je likovni kritik in umetnostni zgodovinar Jure Mikuž njegov način slikanja opredelil kot "mozaično kolažiranje raznorodnih, likovno, simbolno, pomensko in estetsko pogosto celo nezdružljivih elementov". Ti tvorijo novo slikovno celoto, ki jo avtor, kot je zapisal Mikuž, zanimivo naslavlja tako, da gledalcu zastavlja magrittovske uganke.

V slikarjevem ustvarjalnem postopku je kritik našel "prav toliko pomenskih nesmislov, dvoumnosti, neujemanj in drugih vizualnih in pomenskih ukan, da Butinovega ustvarjanja ne moremo označiti drugače kot s preprosto trditvijo, da gre za izrazito in izjemno osebno estetiko in poetiko".

Butina sam se ni hotel umeščati v nobeno gibanje ali smer. Sodil je tako med nadrealiste, abstraktne slikarje, moderniste kot še kam drugam. Ali, kot je zapisal sam: "Likovno teoretično so moje slike problematične, ker na njih združujem elemente globinskih pogledov in perspektiv s popolnoma ploskovitimi dvodimenzionalnimi rešitvami, kar po teoriji ne gre dobro skupaj."

To združevanje dveh nasprotujočih si praks, ki sta značilni za predmodernizem in modernizem, je bil po Mikuževih besedah, zapisanih ob omenjeni ljubljanski razstavi, Butinov izvirni prispevek k sodobnemu slikarstvu, ki ga likovna teorija pač še ni ovrednotila.

Ne spreglejte