Umrl je pisatelj Arthur C. Clark

Novico o njegovi smrti je na svoji spletni strani potrdila po njem poimenovana fundacija. Njegov sodelavec Rohan De Silva je dejal, da so bile za smrt krive težave z dihanjem. Britanski znanstveniki so za BBC poudarili veličino Clarkea kot človeka in pisatelja. Leta 1998 so pisatelja povzdignili v viteški stan.

Zaslovel zaradi filma Odiseja 2001

Clarke je zaslovel predvsem zaradi filma Odiseja 2001 Stanleyja Kubricka iz leta 1968. Scenarij za film je napisal skupaj z režiserjem. Za podlago jima je služilo več Clarkovih krajših besedil, med temi "The Sentinel" (1948) in "Encounter in the Dawn". Film je bil strašljiva napoved, kam lahko privede umetna inteligenca.

Vesolje ga je pričelo zanimati že zelo zgodaj

Clarke se je rodil 16. decembra leta 1917 v Mineheadu v angleški grofiji Somerset. Od leta 1956 je živel na Šrilanki. Napisal je več kot 100 knjig s tematiko vesolja, znanosti in prihodnosti. Vesolje ga je začelo zanimati že zelo zgodaj.

Med II. svetovno vojno je za britansko vojno letalstvo delal kot strokovnjak za radarske sisteme. Po vojni je študiral matematiko in fiziko na King's College v Londonu. Sir Arthurju drag konjiček je bilo potapljanje. Clarke je skupaj z Walterjem Cronkitom sodeloval pri televizijskemu pokrivanju poleta vesoljske ladje Apollo na luno. Že leta 1945 se je začel ukvarjati z zasnovo komunikacijskih satelitov, torej več desetletij prej, preden so ti postali stvarnost. Geosinhrone orbite, ki satelite zadržujejo v fiksnem položaju, se imenujejo Clarkove orbite.

Pisanje je njegovo najljubše opravilo Leta 1976 je postal dopisni član ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (American Institute of Aeronautics and Astronautics). Kljub temu je bilo pisanje njegovo najljubše opravilo in z njim si je tudi pridobil največ svetovne slave. Želel si je, da bi se ga spominjali prav po pisanju. V njegovi pisarni so povedali, da je Clarke nedavno pregledal rokopis svojega novega romana, "The Last Theorem", ki ga je napisal skupaj s Frederikom Pohlom. Knjiga bo objavljena še letos, so povedali.

Večkratni dobitnik nagrade Nebula Med njegovimi bolj znanimi naslovi so še Konec otroštva (Childhood's End, 1953), "The City and The Stars" (1956), "The Nine Billion Names of God" (1967), "Rendezvous with Rama" (1973), "Imperial Earth" (1975) in "The Songs of Distant Earth" iz leta 1986. Clarke je bil večkratni dobitnik nagrade Nebula ameriških pisateljev ZF, nagrade Hugo, ki jo podeljuje World Science Fiction Convention, podelili so mu tudi naziv velikega mojstra ameriških piscev ZF (Grand Master of the Science Fiction Writers of America).

V slovenščino je bilo prevedenih kar nekaj Clarkovih knjig, med njimi romani Skozi čas in nazaj, Planet sedmih sonc, Konec otroštva, od kratke proze pa Kozmični Casanova.