Sovretova nagrada Primožu Vitezu

Po presoji žirije je Vitezov prevod "vrhunska ubeseditev žlahtnega francoskega izvirnika".

"Bilo je najbrž samo vprašanje časa, kdaj se bo pustil izzvati izvirniku" Primož Vitez se že vrsto let uspešno zapleta v vprašanja jezika v vseh pojavnih oblikah, pa naj gre za teoretski razmislek ali ustvarjalsko prakso. Velik del njegovega interesa opredeljujejo gledališče, glas in glasba, zato tudi tak poudarek na prevajanju gledaliških besedil in teatrsko intenzivnih avtorjev, kakršen je Voltaire: bilo je najbrž samo vprašanje časa, kdaj se bo pustil izzvati izvirniku, ki smo ga doslej brali v prevodu Otona Župančiča iz leta 1931, je v utemeljitvi nagrade zapisala komisija za nagrade v sestavi Branko Madžarevič, ki je njen predsednik, Jože Stabej, Barbara Šega Čeh, Jana Unuk in Andrej E. Skubic.

"Kandid je po njegovi zaslugi spet med nami nesramno mlad" Vitez je človek prefinjenega jezika: govorjenega, petega, pisanega, glasnega, šepetanega. Kandid je po njegovi zaslugi spet med nami nesramno mlad in Voltairova misel znova boleče živa in aktualna. Izid izbora Filozofskih zgodb (Kandid ali optimizem, Mikromegas, Zgodba o dobrem brahmanu, Prigoda iz Indije, Platonove sanje, Enooki nosač, Belo in črno, Tako gre ta svet, Jeannot in Colin) v Vitezovem prevodu pomeni velik dogodek za slovensko prevodno književnost: njegov prevod je vrhunska ubeseditev žlahtnega francoskega izvirnika.

"Voltaire s Kandidom ogovarja potomstvo kot vsakokratni sodobnik" Dogajanje današnjega sveta nas poskuša prepričati, kako daleč smo že za sabo pustili neusmiljeno želo moža, ki je obvladoval eno celo evropsko osemnajsto stoletje (1694-1778), pa vendar z vsakim dnem znova v naivnosti do slepote pritiranega razuma kažemo, da ljudje še nismo našli izhoda na odprto morje zemeljskega raja in svojega vrta. Voltaire s Kandidom ogovarja potomstvo kot vsakokratni sodobnik, zato tudi vsak čas prevaja v svoj jezik tega "zadnjega srečnega intelektualca", ki je v literarni obliki filozofske zgodbe zablestel s pravo mero iskrivega pripovednega daru in neusmiljeno humornih registrov ironije.

"Kandid uspešno kljubuje ujmam časa in človekove narave" Kandid je ena najsijajnejših mojstrovin francoske literature, ki uspešno kljubuje ujmam časa in človekove narave. Voltairova satira ni zgolj svetovljanski odgovor na sodobne filozofske tokove, pod neposrednim vplivom lizbonskega potresa 1755 prinaša enega najbolj daljnosežnih pretresov literarne senzibilnosti, ko se dotika vprašanj vojne, suženjstva, nestrpnosti, pa svobode, človeških predsodkov in seveda filozofsko razumljenega pojma optimizma, je še zapisala žirija.