Šele januarja na prvem treningu, zdaj pa je državni prvak v slalomu

Sportal Izguba Zlate lisice in propad kluba ga je prizadel, a ima še eno veselje - vino

Dokler je bil del slovenske reprezentance, je Klemen Kosi nastopal večinoma v hitrih disciplinah. Foto: Sportida Čeprav že pet let nima mesta v slovenski reprezentanci (od težke poškodbe kolena), Klemen Kosi še naprej trenira in smuča na tekmah nižje ravni. V prejšnjem tednu je nastopal na slovenskem državnem prvenstvu: v veleslalomu je bil drugi od Slovencev, v slalomu prvi, v superveleslalomu pa četrti. Na samostojni smučarski poti se je iz hitrih disciplin preusmeril tudi v tehnične. "Pri meni je tako, da zlahka ne obupam. Vztrajnost vidim kot vrlino že od malega naprej," je 34-letni Mariborčan začel pogovor za Sportal, ko smo se z njim srečali pod Pohorjem. "V karieri sem imel kar nekaj oteževalnih okoliščin. Zgodile so se mi tiste znane poškodbe, ki so me oddaljile za leto ali dve od tekmovanj – pa sem se vrnil. Lani se mi je spet nekaj podobnega zgodilo, da eno leto nisem bil na tekmovališčih, pa se mi je spet uspelo vrniti v slogu, da sem pač postal tudi državni prvak v slalomu. To mi je bilo kar nekaj let že želja in cilj."

"Dopolnil sem kolekcijo naslovov državnega članskega prvaka v vseh disciplinah"

Klemen Kosi z nasmehom pove, da je zdaj državni prvak v vseh petih disciplinah. Foto: Matej Podgoršek To je bila še edina disciplina, v kateri ni imel naslova državnega prvaka. "V slalomu sem večkrat bil že blizu, ampak nikoli pa mi še ni uspelo osvojiti tega naslova – pa sem tekmoval še v konkurenci s takšnimi slalomskimi asi, kot sta bila Matic Skube in Mitja Valenčič. Gledal sem stare rezultate in sem leta 2012 vodil po prvem teku, na koncu me je nekaj desetink ločilo od naslova. Od takrat naprej sem imel namen, da bom enkrat postal prvak tudi v slalomu. Zdaj pa je napočil ta trenutek, da sem dopolnil kolekcijo naslovov državnega članskega prvaka v vseh disciplinah. Lahko se pohvalim, da sem dosegel mejnik v samostojni Sloveniji. Vsaj na moški strani. Vsestranskost je tudi ena vrlina, ki sem jo vedno želel imeti, za katero sem se vedno trudil, za katero sem vedno trdo delal. Bom rekel, da sem jo osebno malo bolj cenil kot pa marsikdo drug. Dejstvo je, da so najboljši smučarji na svetu, tisti, ki osvajajo globuse, vsestranski smučarji. Vsaj tri discipline mora imeti smučar, da je kompleten smučar." Tega v slovenskem smučanju skoraj ni več, vse redkejši pa so primeri tudi v svetu.

Lani je bil znova na bolniški: Šlo je za posledice brutalnosti tega športa

Pred dvema letoma se je veselil nastopa na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori, a je takrat tekma odpadla. Foto: Matej Podgoršek V zadnjih petih letih je nastopil le na eni tekmi svetovnega pokala, na slalomu v Gurglu novembra 2024. Marca 2024 si je obetal nastop na domači tekmi v Kranjski Gori, a je takrat tekmovanje odpadlo. Lansko sezono je zaradi poškodbe končal že januarja. "Šlo je za posledice vseh teh obremenitev, posledice hujših padcev, ki so se dogajali v karieri, posledice brutalnosti tega športa. Če imaš eno poškodbo, ne pomeni, da kar izgine, lahko spet pride na plano. Take stvari so zelo zahtevne, kompleksne. Telo je pri smučanju ves čas izpostavljeno, tudi če navzven to ni videti, se navznoter lahko dodajajo spremembe. Tukaj pa ne gre samo za kolena, tudi hrbtenica in preostali sklepi trpijo. Z leti se opazijo te obrabe. Pri meni se je to zgodilo lani in je bila nujna prekinitev ukvarjanja s športom in tudi zdravniški posegi. Moram se zahvaliti doktorju Matjažu Voršiču. Vsaka mu čast, da mu je uspelo ter da sem se lahko vrnil in svoje telo postavil na raven, ko sem sposoben tekmovanja na višjih ravneh tekmovanj."

"Ne bom rekel, da je bil to najvišji rang tekmovanja, a tekma državnega prvenstva je bila v Kranjski gori po progi svetovnega pokala, ko so bili pogoji na progi še vedno zelo zahtevni. Kar ponosen sem, da mi je uspelo svoje telo pripraviti do te mere, da spet zmorem vse te fizične zahteve tega športa. Za to pa je bilo potrebno ogromno odrekanja, vloženega truda in energije." Za njim je torej skoraj leto dni okrevanja. "To je trdo delo, ki se na koncu ne vidi. Vidimo samo tiste, ki se uvrstijo na stopničke ali osvojijo zlato kolajno." Januarja letos se je vrnil na tekme Fis, tekmoval je tudi na nekaj državnih prvenstvih. Pravice za nastop na letošnjem pokal Vitranc pa ni imel. Po lanski odsotnosti s tekmovanj je namreč na Fis lestvici padel zunaj prvih 150 v slalomu.

"Smučati sem začel šele decembra, ko je bil sneg na Pohorju"

Klemen Kosi trenira in tekmuje samostojno. Tako si sam pripravi tudi smuči. Foto: Matej Podgoršek

Njegova zgodba je še toliko težja, ker mora sam poskrbeti za vse – od iskanja sredstev do priprave smuči. "Če bi si lahko vse privoščil, potem bi verjetno šel na Novo Zelandijo, v Južno Ameriko ali Severno Ameriko. Tako sem tekmoval večinoma v domačem okolju. Večinoma sem tekmoval na tekmah, ki so bile na dometu doma. Dostikrat sem šel na dan tekme zjutraj od doma. Smučati sem začel šele decembra, ko je bil sneg na Pohorju! Hvala Bogu, da smo imeli na Pohorju sneg, ker sem ga lahko lepo izkoristil za začetek za prosto smučanje, potem januarja pa tudi za treninge. Potem sem konec januarja, februarja in marca tekmoval – tako da moja sezona je bila bistveno skrajšana. Največji stroški so, ko greš na tekme v tujino, na druge celine. Nekateri imajo svoje zasebne ekipe s trenerji in serviserji. Vse to so tudi stroški. Jaz vse te stvari prevzemam nase – edini stroški so torej moji funkcionalni stroški."

"Nisem več le smučar, skrbim za vse vidike svoje kariere"

Dokler je bil del reprezentance, je bilo veliko lažje. Zdaj mora za vse vidike kariere poskrbeti sam. Foto: SZS A tudi to ni poceni, vemo, da je smučanje drag šport. "Tako sem bil primoran začeti še druge projekte, druge aktivnosti in se iz tega tudi financiram. Res sem naredil vse, da sem lahko nadaljeval kariero. Zato sem še toliko bolj ponosen, ker to ni mačji kašelj. To ni tako, da bi po treningu prišel domov in ležal na kavču. Po izpuščeni sezoni zaradi poškodb sem svojo pot lahko nadaljeval le kot samostojen športnik, kjer nisem več le smučar, temveč skrbim za vse vidike svoje kariere. Od takrat naprej sem moral kriti vse svoje stroške. To je velik zalogaj." Med drugim ima tudi nekaj zastopstev za športno opremo. "To so stvari, ki so mi blizu, na katere se spoznam in s katerimi lahko tudi marsikomu koristim. Imam pa trenutno več projektov v pilotni fazi."

"Če bi rekel, da bom nehal, se mi to zdi kot predaja"

Kosi je odločen, da predaje zanj ni. Foto: Matej Podgoršek Čeprav se zdi, da se bo težko prebil v svetovni pokal – tudi na državnem prvenstvu so bili njegovi zaostanki kar veliki (na veleslalomu je za prvakom Miho Oserbanom zaostal pet sekund) – je odločen, da bo smučal in tekmoval še naprej. "Sem tekmovalec po duši in po telesu. To je nekaj, kar me izpopolnjuje. Sam pri sebi sem miselnosti, da pri meni nikoli ni predaje. Če bi rekel, da bom nehal, se mi to zdi kot predaja. Zato zdaj tega ne rečem in dokazujem, da je bilo smiselno in pravilno, da se stvari lotevam na ta način." Pravi, da je vprašanje o koncu tekmovalne kariere prehitro. "Če se primerjam s tekmovalci, kot je Christof Innerhofer, moj dober prijatelj, in preostalimi v svetovnem pokalu, ki še osvajajo stopničke, so blizu deseterice, nastopajo na olimpijskih igrah, pa so starejši po šest, osem let od mene. Jaz se še vedno počutim dokaj mladega. Sploh ko sem v družbi naših mladih smučarjev, mi je to v eno dodatno veselje. Prenašam svoje znanje na mlajše generacije in mi pomaga, da se počutim še mlajšega." Christof Innerhofer pri 41 letih še nastopa v svetovnem pokalu.

Kaj je Ski Club Uganda

Ski Club Uganda junija letos pripravlja drugo odpravo na edini preostali ledenik v Afriki. Smučke na rame in več dni hoje, da dosežejo ledenik na pet tisoč metrih. Foto: Ski Club Uganda Klemna Kosija smo na pogovor povabili še z enega razloga. Pred časom se je v opisu njegovih funkcij in dosežkov na družabnih omrežjih pojavil podatek, da je soustanovitelj smučarskega kluba Uganda. Afriška država, ki leži na ekvatorju, je najbolj poznana po tropskem gozdu in gorskih gorilah. Smučišča sploh nima. Mariborčan nam je pojasnil, da ne gre za smučarski klub v dejanskem pomenu te besedne zveze, temveč za neprofitno nevladno in dobrodelno organizacijo.

"V Ugandi ni smučarskega kluba, ki bi se ukvarjal s tekmovalnim smučanjem. To je društvo oziroma dobrodelna organizacija, ki omogoča edinstveno izkušnjo smučanja na ledeniku v Ugandi. Ni pa to edini namen te organizacije," je Kosi začel daljšo pripoved o smučarskem klubu Uganda. "Mene so povabili kot četrtega člana in sem sprejel povabilo, da postanem del te zgodbe, ki me je navdušila. Ne vem, koliko ljudi je s tem seznanjeno, a v Ugandi obstaja ledenik, v pogorju Rwenzori. Je zadnji ledenik v Afriki in je tik pod ekvatorjem, kar je še toliko bolj zanimivo. Vendar na tem ledeniku ni smučišča oziroma ni žičnic. Vsak, ki hoče tam smučati, se mora do njega prebiti kot pravi pohodnik. To je večdnevni projekt." Lani poleti so prvič organizirali treking na Rwenzori, ki je visok več kot pet tisoč metrov. Kosi lani zaradi okrevanja ni dobil priložnosti, da bi se tudi sam odpravil na avanturo. Upa, da mu bo uspelo letos. Veliko priložnosti za smučanje v Ugandi namreč ne bo več.

"Neponovljiva izkušnja, ker se bo ta ledenik kmalu stalil"

"To je neponovljiva izkušnja, ker se bo ta ledenik kmalu stalil. Verjetno se bo to zgodilo že čez nekaj let. Naša organizacija je pripravila pakete, torej organizira, da ljudje lahko to izkusijo. Istočasno s tem projektom opozarjamo na taljenje ledenikov, na globalne spremembe, ki škodijo smučarskemu športu in naravi. Kot smučar na lastne oči videvam, kaj se dogaja z ledeniki. Tretja stvar pa so drevesa, ki naravnem okolju zelo koristijo. Naša organizacija zbira sredstva, da se sadijo drevesa po Ugandi. S sajenjem dreves naredimo marsikaj dobrega, tako za domačine kot za lokalno okolje."

Ski Club Uganda tako ob Kosiju kot predstavniku smučanja sestavljajo znanstveniki in raziskovalci z vsega sveta, sodelujejo pa tudi s različnimi univerzami. "Meni se ta zgodba zdi zelo koristna. Zagovarja vrednote, h katerim stremim, pa še povezana je z mojim športom. Rad delam stvari, ki so nenavadne, ki so nekaj posebnega in imajo večji pomen. Ob tej priložnosti tudi lahko povabim ljudi, da se seznanijo z našimi dejavnostmi, lahko postanejo naši sodelavci ali se celo udeležijo odprave. Vse informacije najdejo na naši spletni strani."

Ski Club Uganda nima samo namena, da obišče ledenik in na njem smuča, temveč še dobrodelno in okoljevarstveno vlogo. Foto: Ski Club Uganda

"Sem ponosen Slovenec in državljanstvo bom ohranil"

Olimpijske igre letos niso bile njegov cilj. Če bo še kdaj šel nanje, bo šel z jasnimi cilji po dobrem dosežku. Foto: Matej Podgoršek Ko je pred časom na Instagramu zapisal, da je del ekipe smučarskega kluba v Ugandi, ga je marsikdo podrezal, češ ali bo od zdaj nastopal za Ugando, morda celo na olimpijskih igrah, ki so bile letos februarja. "Možnosti so vedno. Za vsakega športnika, smučarja je zanimivo, da nastopa na olimpijskih igrah. Jaz sem ponosen Slovenec ter slovensko državljanstvo želim ohraniti in ga tudi bom. V določenih okoliščinah bi bilo smiselno ali celo odgovorno razmisliti tudi o možnosti nastopanja v drugačnem okviru. Olimpijske igre v letošnji sezoni niso bile moj glavni cilj. Čeprav sem na igrah že nastopal, je želja po ponovni udeležbi vedno prisotna, hkrati pa si želim tja priti s cilji in na najvišji mogoči ravni. Za prihodnost puščam vse možnosti odprte, moj fokus pa ostaja na nadaljnjem razvoju, napredku in iskanju najboljših priložnosti za svojo kariero."

Sportal Da bi dosegel otroške cilje, ima pet služb, a nobena ni plačana #video