Slovenska literatura na tujem: Potrebna je skupna akcija

Eden od sklepov takšnih srečanj, predvsem če na njih sodelujejo literati, je tudi ta, da država stori premalo za promocijo svoje "duhovne" plati. Priložnosti, da bi se slovenska literatura predstavila tujemu trgu, je več: od sodelovanja na velikih knjižnih sejmih, kot sta frankfurtski, leipziški ali bolonjski, prek pobud posameznih založb, ki veliko svoje energije vložijo prav v gostovanja svojih avtorjev, do povsem individualnih sodelovanj, ko se, skratka, avtor trži sam. Na slovenski stojnici se že več let dogaja premalo Kar zadeva knjižne sejme, vsaj za frankfurtskega velja, da se na slovenski stojnici že več let dogaja premalo, program ni zanimiv za tuje založnike, oziroma, kot se rado zgodi: slovenski pisatelji na stojnici berejo drug drugemu. Organizatorji slovenske predstavitve na frankfurtskem sejmu na Gospodarski zbornici Slovenije se zavedajo, da bodo potrebni vsebinski premiki, toliko bolj, ker opažajo, s koliko večjo pozornostjo se promocije literature lotevajo druge, primerljivo majhne dežele.

Večje pozornosti je slovenska literatura deležna na leipziškem knjižnem sejmu

Večje pozornosti je slovenska literatura deležna na leipziškem knjižnem sejmu. Ne le, da je bila lani prav slovenska literatura "v fokusu", tudi letos, ko je ta čast pripadla sosednji Hrvaški, so na Študentski založbi, ki je organizator predstavitve, pripravili bogat program. Slovenski avtorji sodelujejo s tujimi, pogovarjajo se o skupnih temah, udeležujejo se skupnih branj, kjer slovenska beseda stoji ob nemški, angleški, hrvaški ali bolgarski.

Založbe delujejo tudi na podlagi zasebnih stikov Nekatere domače založbe, omeniti velja vsaj Študentsko založbo in Center za slovensko književnost, vztrajno pripravljajo gostovanja v tujini, kjer se uredniki največkrat dogovorijo za prevode in nadaljnje obiske. Toda za tiste, ki beležijo daleč največji uspeh na tujem prodajnem trgu, velja, da delujejo na podlagi zasebnih stikov oziroma so tekom let že postali "znamka", ki ima svoje bralce.

Tomaž Šalamun, Drago Jančar in Boris Pahor so uveljavljena imena, ki jih tuji uredniki tržijo v določenem kontekstu. Ta je, vsaj tako je pred časom v pogovoru za Mladino dejal pisatelj Miha Mazzini, vsekakor odločilen. Njegov ameriški založnik mu je namreč namignil, da ima z njim problem, saj ne piše o balkanskih travmah, ni disident, prav tako ni homoseksualec, obolel za aidsom.

Sklad prispeva največ 50 odstotkov stroškov tiska, prevodov ne podpira

Premik od osebnih izkušenj k statistiki omogočajo podatki Trubarjevega sklada, ki ga s finančno pomočjo ministrstva za kulturo vodijo Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN in Center za slovensko književnost. Tuji založnik lahko pri Trubarjevem skladu zaprosi za podporo pri še neobjavljeni izdaji leposlovnega dela slovenskega avtorja.

Sklad prispeva največ 50 odstotkov stroškov tiska, prevodov ne podpira. Kot je mogoče prebrati na spletni strani Društva slovenskih pisateljev, so največ zanimanja za slovensko literaturo doslej pokazali hrvaški založniki, s pomočjo Trubarjevega sklada pa je izšlo kar 35 del v češčini.

Kot kaže, Slovenija in Češka na področju kulture dobro sodelujeta, kar bosta dokazali tudi v torek, 18. marca. V okviru kulturnega programa v času predsedovanja Slovenije EU bo namreč veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi v sodelovanju z Narodno knjižnico Češke republike - Slovansko knjižnico v prostorih praškega Klementinuma odprlo razstavo z naslovom Sinergija Slovencev s Čehi.

Slovenija bi potrebovala jasnejšo in bolj profesionalno začrtano strategijo

Predsedovanje Slovenije EU je vzpodbudilo več podobnih akcij, tudi založniških. Tako bo založba Modrijan konec aprila izdala zbirko Euroman, v kateri bo toliko knjig, kolikor je držav članic Evropske unije. Slovenijo bo predstavljal Jančar. Projekt bo morda vzbudil primerljive akcije v drugih deželah, na katere slovenska literarna scena čaka tudi v primeru zbirke Sto slovanskih romanov, ki je nastala na pobudo Foruma slovanskih kultur.

Vsi, ki tako ali drugače živijo od literature, se strinjajo, da bi Slovenija potrebovala jasnejšo in bolj profesionalno začrtano strategijo, kako z domačimi literati prodreti na tuje trge. Veliko upanja marsikdo vlaga v nastajajočo Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije, ki naj bi med drugim poskrbela tudi za prevodno dejavnost in bolj sistematično pojavljanje slovenske, predvsem sodobne literature na tujih knjižnih policah.