Ministrica Majda Širca se je kot slavnostna govornica udeležila slovesnosti, ki so jo v Dolenjskem muzeju priredili ob njegovi 60-letnici.
Kulturna dediščina, tista izpred tisoč in več let, kot tista izpred desetih, je največji trezor narodovega spomina. Eni mu rečejo identiteta, drugi nacionalna bit, tretji narodova zavest, je povedala ministrica.
"Kulturna dediščina je vse tisto, kar človeštvo deduje"
Po besedah ministrice za kulturo Širčeve je kulturna dediščina dobesedno vse tisto, kar človeštvo deduje, kar se vpisuje v njegove gene, kar ljudi plodi in zaplodi, čemur ne morejo in tudi ne smejo uiti in kar jih določa. Vse to daje ljudem pravico do izjemnega bogastva, ki ga ni mogoče prevesti ne v zlatnike in ne v valute, je poudarila.
"Narodova zavest je hkrati tudi vest"
Narodova zavest je hkrati tudi vest, je nadaljevala, brez vesti pa je zavedanje lahko šibko. Muzealci in muzealke, kustosi, restavratorji, konservatorji in arheologi so zato vestalke spominov in varuhi vesti. Na njih je, da opozarjajo na to, kaj je skrito v zemlji in kaj nad njo, da raziskujejo vse, kar je med nebom in zemljo, in da to tudi pokažejo, tolmačijo ter dokažejo.
"V muzejih zakaj ne ostane brez odgovora"
V nadaljevanju se je vprašala o pomenu določenih, v muzeju razstavljenih predmetov, in dodala, da v muzejih zakaj ni brez odgovora in da tam ni odgovorov brez sporočil. Tako po njenem tudi Dolenjski muzej v Novem mestu skupaj z ločenima enotama v Kočevskem rogu in Jakčevem domu šestdeset let pošilja sporočila, da spoštuje preteklost in s tem tudi prihodnost in znanje.
"Muzejem leta dobro denejo"
"Pri muzejih je pač tako, da jim leta dobro denejo. Starejši kot so, več možnosti imajo. Starejši kot so, več lahko dajo. Starejši kot so, več imajo," je dejala. Od njih veje znanje, da lahko ljudje z njimi prodirajo dlje in da z njihovo pomočjo lažje vedo, kam gredo oziroma kam bi morali v prihodnosti usmeriti občutljivost do okolja, do bivanja in do lastne notranjosti, je opozorila.
Širčeva je Dolenjskemu muzeju čestitala ob jubileju in za napore, ki so jih njegovi zaposleni vzajemno vlagali vanj, za dosežke znotraj muzealske, arheološke, založniške in ostale raziskovalne dejavnosti, za vzpodbujanje razvoja lokalnega okolja in za spoštljivo gojenje strokovnega dela, ki ga v novomeškem muzeju nikoli ni manjkalo, je pojasnila.
V Dolenjskem muzeju je odprtega duha dovolj, tako na področju arheoloških raziskav, založniškega dela, raziskovanja, kot na področju zbiranja, ohranjanja, varovanja, dokumentiranja in predstavljanja slovenske kulturne dediščine, je še povedala Širčeva.
V sklopu slovesnosti tudi odprtje razstave
V sklopu slovesnosti so v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprli razstavo Založniška dejavnost Dolenjskega muzeja 1950 - 2010 in prvič predvajali približno 25 minutni dokumentarno-igrani film Arheološka podoba Dolenjske v režiji in po scenariju Jadrana Sterleta ter produkciji novomeškega Studia Vrtinec.
1
