Robbov vodnjak

Neptuna zamenjali trije možje Mestne oblasti so zaradi novih baročnih mestnih palač in nove stolnice želele predel mesta baročno nadgraditi še z novim vodnjakom. Mestne oblasti so leta 1743 pri Francescu Robbi, ki je bil tedaj vodilni kipar in kamnosek v mestu, naročile nov vodnjak, ki naj bi nadomestil tedanjega, vodnjak z Neptunovo podobo. Robba, šolan pri Pietru Baratti v Benetkah, je osnovno idejo in videz za vodnjak z obeliskom najverjetneje prek bakrorezov našel pri Berninijevem Vodnjaku štirih rek na Piazza Navona v Rimu, najverjetneje pa se je pri zasnovi celote naslonil na vodnjak ob Panteonu na rimski Piazza della Rotonda, ki ga je v današnjo obliko leta 1711 predelal Filippo Barigioni, kjer je očitna predvsem podobnost v banjastem delu. Zasnova in gradnja za umetnika ni bila lahka. A kljub številnim težavam, zapletom in neobvladanim stroškom je leta 1751 po vodnjaku le stekla voda.

Tri smeri, mnogo pogledov Robba je svojo trikotno stvaritev uskladil s tremi smermi, iz katerih so gledalci lahko prišli na trg pred Mestno hišo, kar kaže na njegovo celostno umestitev kiparskega dela v mestno tkivo, z razumevanjem urbanizma in upoštevanjem arhitekturnih gabaritov. Vodnjak s tremi smermi, z neobičajnim trikotnim obeliskom, s tremi moškimi figurami, ki v rokah držijo vrče za vodo, so bile šele nekaj let po postavitvi vodnjaka identificirane kot bogovi rek Save, Krke in Ljubljanice. Pogled vsakega vodnega moža namreč gleda na ulico in s pogledom čaka na mimoidoče. Današnje ime – Vodnjak treh kranjskih rek – je spomenik dobil šele v prvi polovici 20. stoletja.

Morska riba Vloga vode je močno podrejena arhitekturnemu in kiparskemu delu vodnjaka, nasprotno z rimskimi primeri, kjer je voda lahko v različnih, ozkih in širokih curkih, ploščatih vodnih zavesah lahko bila sestavni del kiparske statične forme, enakovredna kiparstvu in arhitekturi. Zanimivost pri vodnjaku sta dve sladkovodni ribi in po baročnem vzoru izklesan delfin. Tu se odpre novo poglavje branja vsebine, ki zamaje teorijo treh kranjskih rek in eno od teh rek zamenjuje z morjem. Figura, ki stoji ob delfinu, bi tako lahko bil tudi Neptun in se navezuje na zgodbo Jazona z argonavti. Delfin je namreč tako v antiki kot v baroku spadal med standardne Naptunove atribute. Da je pojmovanje treh kranjskih rek v vodnjaku lahko zmotno, potrjuje tudi v izvirniku močno poškodovana, dvignjena leva roka te iste figure, ki bi lahko prvotno držala še en Neptunov atribut, trizob.

Ne glede na pojmovanje vodnjak dopolnjuje umetnostno zgodovino mesta. Robba danes velja za najpomembnejšega baročnega kiparja na Slovenskem. Njegovo delo je bilo skozi stoletja del mestnega prebivalstva, ki ga je hitro vzel za svojega. Vodnjak, ki je preživel rušilni potres, so Ljubljančani na primer med drugo svetovno vojno pred bombardiranjem zavarovali z vrečami peska. Na njegov simbol nacionalnega pomena je poudarjal tudi Plečnik, ki je menil, da bi moral biti nanj ponosen vsak Slovenec.