Raznolikost glasbe v samem osrčju Dunaja

Ne le, da vas na vsakem koraku spremljajo impozantne stavbe dni, ki jih ni več, za vsakim vogalom lahko najdete nekaj novega, nekaj, kar vas bo navdušilo. Osebno me je več kot navdušil obisk muzeja glasbe Haus der Musik v strogem središču mesta, nedaleč od največjega nakupovalnega vrveža na ulici Kärntnerstrasse. Dunaj resnično je mesto glasbe, saj ima bogato glasbeno dediščino in pomembno glasbeno sedanjost, vse to pa je združeno v muzeju glasbe, kjer lahko obiskovalci glasbo vidijo, čutijo in slišijo. Haus der Musik je doživetje za vse čute. Gre za moderen interaktiven muzej, kjer se na več kot tri tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin preteklost, sedanjost in prihodnost zlijejo v edinstveno celoto. Prepoved ne dotikaj se tu ne velja, saj je muzej zasnovan tako, da si obiskovalci lahko ne le ogledajo muzejske eksponate, temveč jih lahko tudi preizkusijo, se jih dotaknejo, celo sami ustvarijo svojo glasbo.

Sedež muzeja, ki so ga za javnost odprli pred enajstimi leti, je v nekdanji palači nadvojvode Karla. Informiranje, učenje in zabava so tri pravila, ki se pri spoznavanju tega unikatnega muzeja prepletajo in dopolnjujejo v petih tematsko različnih nadstropjih, ki obiskovalce prek glasbene zgodovine in sedanjosti popeljejo na pot v zvočno prihodnost.

Ko prestopite prag zgodovinske stavbe, vas najprej pričaka notranje dvorišče, ki je z jekleno konstrukcijo, ki drži stekleno streho, srce muzeja. Če se v vas skriva še neodkriti Mozart, se lahko ob dovoljenju prijaznega osebja usedete za klavir, ki krasi kot dvorišča, in zaigrate. Od tu naprej pa se mimo garderobe in blagajne začne pravo glasbeno popotovanje.

Prvo nadstropje muzeja je namenjeno spoznavanju zgodovine znamenitih Dunajskih filharmonikov. Razkošni prostori, ki so jim s pomočjo natančnega restavriranja povrnili srčnost in razkošje 19. stoletja, so bili nekoč domovanje Otta Nicolaia, ustanovitelja danes tako znanega orkestra nadarjenih glasbenikov. Z njim se lahko, po tem, ko ste odigrali igro valčka s kockami (najnovejša atrakcija muzeja, kjer si na interaktiven način prikockate svoj lastni valček), "iz oči v oči" spoznate v skrajni sobani na levo. Če pa vas zamika, da bi prisluhnili taktom pravega valčka, to lahko storite v za obiskovalce posebej prirejeni koncertni dvorani, kjer predvajajo skrajšano, 35-minutno verzijo novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov.

Nadvse drugačno je doživetje glasbe in zvoka v drugem nadstropju, ki so ga poimenovali Sonosfera. Vas zanima, kaj otrok sliši, ko je še v maternici? Odgovor na to vprašanje je ob vhodu v Sonosfero, od koder vstopimo v Instrumentarium, kjer nas dočakajo ogromna glabila. Morje glasov, prehod do Polifoniuma, kjer se lahko sprostite ob klasični glasbi z modernim priokusom, nas seznani z zvoki narave in morja. Ob Polifoniumu najdete Zvočno galerijo, kjer se zvoki mikro- in makrokozmosa, človeškega telesa in okolja, ki jih s pomočjo edinstvenih naprav lahko poslušate posamezno, združijo v enotni "organizem" in se s pomočjo Razvojnega stroja "zapečejo" na zgoščenko.

Imate dovolj zvočnega kaosa? Naj vas stopnišče popelje v tretje nadstropje, ki je dom Velikih mojstrov avstrijske glasbene tradicije. Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven, Franz Schubert, Johann Strauss in Gustav Mahler – geniji, ki so Dunaj postavili na sam vrh glasbenega Olimpa. Posamezne sobe vas z zgodovinskimi dokumenti, modeli, kostumi, modernimi instalacijami in osebnimi predmeti popeljejo skozi življenje, delo in okolje dunajskih klasikov. V slovo vam na koncu pomahajo še trije predstavniki druge dunajske šole: Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern. Ko zapuščate tretje nadstropje, ne smete izpustiti edinstvene izkušnje Virtualnega dirigenta, edinega takšnega doživetja v Evropi. Dunajski filharmoniki na velikem zaslonu namreč poslušajo vas, ki dajete takt in tempo s paličico. Pred začetkom vas nagovori svetovno znan dirigent, maestro Zubin Mehta (častni predsednik muzeja), ki vam da nekaj dobronamernih nasvetov. Poslušajte ga in orkester vas bo ob pravilnem vodenju nagradil z aplavzom. Vendar pazite, izkušeni glasbeniki niso vajeni amaterjev in vas kaj kmalu lahko na to tudi nekoliko grobo opozorijo.

Četrto nadstropje vas povabi v prihodnost. V Futurosferi se obiskovalec seznani s tem, kako naj bi glasba zvenela v času, ki prihaja. V Gozdu uma lahko obiskovalci z interaktivnim igranjem hiperinštrumentov, s svojimi gibi, dotiki in glasom ustvarjajo zvoke in glasbo, ki naj bi šele prišla. Vse tone shranijo in v mešalniku zvokov prihodnosti "zmešajo" skupaj z "mojstrovinami" drugih obiskovalcev. Posebnost tega prostora je tako imenovana Opera možganov, ki jo je ustvaril MIT, tehnološki institut iz Massachusettsa. Je edinstven dosežek, ki ga lahko doživite samo v dunajskem muzeju glasbe. Sožitje neznanih zvokov je res izvrstno doživetje.

S polno glavo futurističnih zvokov sem četrto nadstropje zapustil skozi muzejsko trgovinico s spominki in se povzpel v najvišje, peto. Tam je tako imenovana funkcionalna soba, ki je s svojimi 150 sedeži namenjena različnim koncertom. Prijetno utrujeni obiskovalci se lahko sprostijo še v muzejski kavarnici in restavraciji Cantino, ki je z veličastnim razgledom na središče Dunaja s katedralo Svetega Štefana samo še pika na i res bogati glasbeni izkušnji.

Muzej resnično ponuja nekaj, česar ne boste doživeli nikjer drugje v Evropi. Glasba je kot univerzalni jezik sporazumevanja v tako primitivni in tako sofisticirani obliki slišana, kaj šele videna, redkokje. Zato, ko vas pot popelje na Dunaj, ne omahujte in obiščite muzej. Kot rečeno, čaka vas za naslednjim vogalom.