Prelovšek: Kolizej - preizkusni kamen narodne zrelosti in razumevanja pravne države

Gre za dilemo pravne države: koliko se mora stroka uklanjati denarju. V pismu, objavlja ga današnje Delo, se je Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, odzval na "pravo ofenzivo proti stavbi", ki jo v medijih "uprizarja" sedanji lastnik Kolizeja Jože Anderlič. Ta dokazuje, da stavba ni nič vredna, slabo zgrajena in da je rabila le za konjušnico in bordel. Prelovšek povod za "ofenzivo" vidi v lastnikovi želji, da bi stavbo "čim prej podrl, saj bi tako prišel do odlične gradbene parcele sredi mesta, kakršnih seveda ni na pretek, predvsem pa ne za kupnino, ki jo je plačal".

Lastnik Kolizeja ni vzdrževal

Prelovšek priznava klavrno podobo Kolizeja, "ne nazadnje po zaslugi istega lastnika, ki v njeno vzdrževanje nikoli ni vložil niti beliča". Razloži, zakaj je Kolizej vse prej kot to, kar o njem trdi Anderlič: ob odprtju je veljal za eno bolj imenitnih stavb, (...), slogovno spada v t.i. romantični historizem; navzven in v tlorisu je ohranil vse odlike tega sloga. "Ničesar podobnega nimamo več v Ljubljani".

Središče kulturnega in političnega življenja Kar se dogaja v Cankarjevem domu, se je v Prešernovem času odvijalo v Kolizeju, je spomnil Prelovšek. V stavbi, prvotno namenjeni namestitvi vojaštva, so kmalu odprli kavarno, jahalnico in plesno dvorano za tisoč ljudi, Kolizej je postal središče kulturnega in političnega življenja. V Gradcu so podobno stavbo podrli leta 1910, kar še danes obžalujejo, je zapisal Prelovšek.

Uspešna prenova podobnih stavb iz 19. stoletja po Evropi kaže, da mesto z njimi lahko veliko pridobi, na tak način je moč tudi oživiti zanemarjene četrti. Smernice Evropske unije priporočajo obnavljanje spomeniških objektov, ne glede na stopnjo njihove ohranjenosti.

Gre za značilno manipulacijo

Govorjenje o "konjušnici, bordelu in podirajoči se razvalini" Prelovšek vidi kot značilno manipulacijo, saj tisti, ki imajo denar, kupujejo spomeniško zavarovane stavbe in jih nato, izrabljajoč neučinkovito zakonodajo, spreminjajo v donosen kapitalistični obrat. Primeri so Bellevue, klavnica, hiša ob vznožju grajskega hriba in morda še kaj.

Anderlič je kupil spomenik, ki je zavarovan s prostorsko ureditvenimi pogoji, v prepričanju, da bo izsilil novogradnjo, kar pa se mu ni takoj posrečilo. Kolizej zdaj prodaja z očitkom spomeniškovarstveni stroki, da je preprečila njegov plemeniti namen podariti mestu eno najlepših novih stavb. "Pri tem zamolči, da tudi spomeniško varstvo ne nasprotuje razumni povečavi Kolizeja, ki ne bi prizadela njegovih glavnih značilnosti," je zapisal Prelovšek.