V 80. letu je umrl igralec Polde Bibič. Nepozabni Janez iz Cvetja v jeseni in Bedanec iz Kekčevih ukan. Bil je pedagog, avtor sedmih avtobiografskih knjig in dolgoletni član ljubljanske Drame.
Polde Bibič, širši javnosti znan po vlogah advokata Janeza, ki je v Cvetju v jeseni ljubil Presečnikovo Meto, socialističnega kulaka Maleka in Bedanca v znamenitih Kekčevih ukanah, je bil kljub letom in spremenljivemu zdravju do zadnjega dejaven.
"Včasih zna biti depresivno"
Novembra lani smo ga obiskali v domu starostnikov v Zbiljah, kjer je živel zadnjih šest let. "Včasih zna biti prav depresivno," je bil odkrit že na začetku pogovora. Bil je nekoliko utrujen, a še vedno bistrih in iskrivih misli. Uporabljal je mobilni telefon in računalnik, na katerem je pripravljal besedila za domsko glasilo Jesensko listje, katerega član uredniškega odbora je bil. Pogovor, kjer je med drugim razkril, da se mu je film Cvetje v jeseni zdel eno samo vzdihovanje in da mu vloge ljubimcev niso dišale, je potekal v umirjenem tonu. Kratke izjave v začetku so proti koncu pogovora postajale vse bolj zgoščene.
"Obžalujem le kajenje in pečanje s politiko"
Priznal je, da v življenju obžaluje le kajenje in pečanje s politiko. Kritično je razmišljal o današnji igralski akademiji in odkrito dvomil o obstoju levice v Sloveniji.
Vlog se ni branil
Zadnjo vlogo je odigral lani. Sam jo je opisal kot vlogo čudnega starca v invalidskem vozičku, in kot je bil odkrit, se ne bi branil še kakšne.
Nori malar, Vdovstvo Katarine Žašler in Veliki briljantni valček
Čeprav si ga je širša javnost najbolj zapomnila zaradi vlog v filmih Cvetje v jeseni, Moj ata, socialistični kulak in znameniti Bedanec v Kekčevih ukanah, pa je sam bolj ponosen na nekatere druge. Denimo na vlogo v televizijskem filmu Nori malar, ki opisuje življenjsko pot slikarja Jožefa Petkovška, vlogo Žašlerja v filmu Vdovstvo Katarine Žašler in Volodjo v Jančarjevem Velikem briljantnem valčku.
Tesno povezan z Dramo
Njegova prva poklicna vloga je bila vloga Julijana Ščuka v Cankarjevem Narodovem blagoru. Sledili sta vlogi Mefista v Goettejevem Faustu in Hamma v Beckettovem Koncu igre. Bibič je bil prepričan, da sta mu prav ti dve vlogi utrli pot. Režiserji so mu začeli zaupati večje in pomembnejše vloge v Drami. Z njo je bil tesno povezan vse življenje, do zadnjega je bil reden gost njihovih premier.
Na stara leta uresničil tudi željo po pisanju
Kljub razkošni igralski karieri je Polde Bibič pravzaprav vedno stremel k temu, da bi postal pisatelj. "Na igralsko akademijo sem šel pravzaprav zato, da bi imel čas za pisanje. Zdelo se mi je, da bom bolj slab igralec in boljši pisec (ne pa pisatelj)," je povedal za naš portal. Na stara leta je uresničil tudi svojo željo po pisanju. Napisal je sedem avtobiografskih knjig, kjer se je loteval obujanja otroških spominov v Spominjarijah do vpogleda v igralski svet s knjigama Igralci in Igralke.
3
