Pinterjevi Obrazi slovenskih umetnikov v Kostanjevici na Krki

Hkrati bodo prvič predstavili monografijo Tihomir Pinter 1/125, Trenutki z umetniki. Avtorja bo predstavil Jure Mikuž, za glasbeni del bo poskrbel Boris Šinigoj.

Kot je v spremnem besedilu razstave zapisal umetnostni zgodovinar Jure Mikuž, Pinterjevo delo združuje dve lastnosti, ki ju je avtor nenehno izpopolnjeval, zanimanje za abstrakcijo in podobo človeka. Na videz nasprotna in izključujoča pola se mu zdita vsak na svojem skrajnem koncu, hkrati pa se tudi privlačita in ne moreta eden brez drugega.

Umetniki v lastnih delovnih prostorih

Pinterjevi umetniki portretiranci so upodobljeni v lastnih delovnih prostorih, v avtorjevem fotografskem ateljeju, redkeje na prostem. Ozadja ali okolja imajo različne funkcije, lahko tudi dopolnjujejo podatke o portretiranem ali izdajajo njegov poklic. Po Mikuževi sodbi prostor, barve, svetloba, senca in geometrijske kompozicije, dajejo vizualno osnovo in nevidno konstrukcijo, ki jo mora obvladati vsak umetnik. Človekova figura, njegova telesna govorica, kretnje, izraz obraza in njegova avra pa so prva tema umetnosti, tudi tiste, kjer človeške postave več ni zaznati

Pinter se je obeh pojmov učil na razstavah, na obiskih ateljejev, v pogovorih z umetniki in njihovimi spremljevalci, s kolegi fotografi na tečajih, v krožkih in šolah. Morda mu je to popestrilo disciplinirano službeno delo, ki z umetnostjo ni imelo veliko skupnega, meni Mikuž.

Rojen v Bjelovarju na Hrvaškem Kot so med drugim sporočili iz Galerije Božidar Jakac, se je Tihomir Pinter staršem madžarskega rodu rodil leta 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, kjer je obiskoval tudi gimnazijo. V drugi polovici petdesetih let je med šolanjem na vojaški sanitetni šoli v Ljubljani obiskoval likovne in fotografske razstave, posebej pa ga je zanimal fenomen abstraktnega v likovni umetnosti. Spoznal je delo tako imenovanega ljubljanskega fotografskega kroga, velik vtis pa so nanj naredile fotografije z železarskimi motivi jeseniškega fotografa Slavka Smoleja.

Leta 1960 se je vpisal na Fakulteto za farmacijo in biokemijo v Zagrebu in se včlanil v Fotoklub Zagreb, pet let kasneje je diplomiral in se letih 1966-1970 zaposlil v Beogradu. Naselil se je v bližnjem Smederevu, kjer se je včlanil v Fotoklub Smederevo, kar mu je omogočilo fotografiranje v tamkajšnji železarni.

Fotografiral v železarnah Leta 1966 je razstavljal na prvi bienalni razstavi Salona "Čelik i nafta" v Sisku, kjer je dobil 1. nagrado za fotografijo. Uspeh ga je spodbudil, da je do leta 1991 obiskal skoraj vse večje železarne na območju nekdanje Jugoslavije. Leta 1968 se je preselil v Beograd, kjer je deloval v Fotoklubu Beograd in leta 1970 v Salonu fotografije v Beogradu prvič samostojno razstavljal. Istega leta so ga premestili v Ljubljano, mednarodna zveza za umetniško fotografijo pa mu je podelila naslov Artist FIAP, postal je tudi član ljubljanske Fotogrupe ŠOLT.

Na plodni in razvejani umetniški poti se je Pinter izpopolnjeval v Münchnu, izdal je več knjig portretov slovenskih likovnih umetnikov, v šestih letih je cikel portretov dopolnil in ga razstavil v Moderni galeriji v Ljubljani. Danes je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov ter član Fotokluba Ljubljana in častni član Kabineta slovenske fotografije.