Ob podelitvi Murkove nagrade opozorili na ohranjanje dediščine

Na 22. podelitvi Murkove nagrade sta zbrane nagovorila radovljiški podžupan Jože Rebec in direktorica Muzejev radovljiške občine Verena Štekar Vidic, saj je tokratna prireditev potekala v prenovljeni baročni dvorani radovljiške graščine, kjer je med drugim na ogled stalna razstava Anton Tomaž Linhart. "Tu je doma kultura in tu cenimo dediščino," je o primernosti izbora Radovljice za podelitev priznanj dejala Štekar Vidičeva, podžupan Rebec pa je dodal, da so v Radovljici ponosni na svojo kulturno dediščino. Dediščina je osnova našega delovanja Predsednica Slovenskega etnološkega društva Helena Rožman je po drugi strani pojasnila, da današnji čas pogosto ne kaže veliko naklonjenosti do dediščine, čeprav je prav dediščina v navezi z našo identiteto vedno osnova naših razmišljanj in delovanj. "Dediščina je okvir, znotraj katerega se prepoznavamo in nenazadnje tudi čutimo varne," je prepričana Rožmanova, ki meni, da je pojem dediščine danes vse prevečkrat le forma in pogosto zaradi različnih pritiskov izgublja svojo pozicijo.

Slovensko etnološko društvo poskuša s svojimi programi in tudi vsakoletno podelitvijo priznanj spodbujati in nagrajevati tiste, ki jim za dediščino ni vseeno. "Skrb za dediščino je za mnoge središče delovanja, ki prerašča okvire službenega in prostega časa. V tem vidim moč društva in upanje, da bomo uspešno prekrmarili turbulence časa, v katerem delamo," je dejala Rožmanova.

Ovsec opozoril na uničevanje kulturne dediščine v arhitekturi Lanskoletni prejemnik Murkove nagrade za življenjsko delo Damjan J. Ovsec pa je v osrednjem nagovoru opozoril na aktualno temo uničevanja kulturne dediščine v arhitekturi. Primere, kako sodobna arhitektura oziroma urbanizem uničuje način življenja in integriteto človeka, je poiskal v prenovljenih hotelih v Kranjski Gori in Bohinju, posebej pa se je osredotočil na dogajanje v Ljubljani in med drugim opozoril na "napad" na Plečnikovo tržnico in na gradnjo nebotičniških stolpnic.

"Meščanskost je nadomestilo urbano" "Z mestom se dogajajo zelo hude in problematične stvari," meni Ovsec, ki je prepričan, da so prav stara mesta specifika Evrope. "Meščanskost je nadomestilo urbano. Urbanost proti mestnemu pa je kot popularna množična kultura proti visoki kulturi," je ocenil Ovsec in opozoril, da mesto izgublja dušo, medtem ko se stroka ne zna izviti iz stokrat in stokrat preigranih modernističnih principov. Tradicija in dediščina v Ljubljani pa izumirata.

"Aroganca brez dialoga postaja diktatura" "Aroganca brez dialoga tudi v arhitekturi postaja diktatura," je opozoril Ovsec, ki meni, da urbanizem načrtujejo birokrati in namizni teoretiki, metode in postopki pa postajajo močnejši kot rezultati. "Mesto ni rudnik, po katerem bomo kopali ali ga na vse načine izkoriščali," je bil oster Ovsec, ki meni, da kljub obsežni gradbeni zakonodaji in velikemu številu arhitektov ni dosežkov in še manj presežkov. Za to bo potrebno zagotoviti načrtno izobraževanje strokovne in laične javnosti in ubrati kritičen pristop v povezavi s strokami, je predlagal Ovsec.

Najvišjo Murkovo nagrado prejel Hazler Z globalizacijo in modernizacijo v arhitekturi se pri svojem delu srečuje tudi Vito Hazler, ki je za svoje bogato raziskovalno, pedagoško in praktično delo na področju etnološkega konservatorstva v Sloveniji prejel najvišjo Murkovo nagrado za izjemne dosežke. "Celovito se ukvarja z ohranjanjem naše kulturne dediščine in njegovo poslanstvo nam je lahko za zgled," je ocenil predsednik komisije za izbor nagrajencev Marko Terseglav.

Ta je skupaj z Rožmanovo podelil tudi Murkovo priznanje in Murkovo listino. Prvo je izmed skupaj osmih kandidatov pripadlo etnomuzikologu Igorju Cvetku za odmevno razstavo Zvoki Slovenije: od ljudskih godcev do Avsenikov, s katero je zasnoval pripoved o ljudski glasbi v okviru družbenega in duhovnega življenja na prostoru današnje Slovenije. Murkovo listino pa je za ohranjanje in predstavitev lončarske obrti v Prekmurju prejel Zavod lončarska vas Filovci oziroma njegov ustanovitelj in vodja Alojzij Bojnec.