Niko Kralj – kralj med oblikovalci

Omenjena razstava v MAO utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja Nika Kralja prvič predstavlja v takšnem obsegu. Odlično oblikovana razstava faktografsko prek zapisov, avtorjevih citatov in oblikovalskih skic ter izdelkov kaže njegovo oblikovalsko pot in vlogo, ki jo je odigral pri razvoju oblikovalske stroke v sodobni Sloveniji.

Iz bogate zbirke MAO so prvič na ogled njegovi arhivi, skice, fotografije, različni prototipi in končni izdelki. Med njimi so najpomembnejši zložljivi naslanjač Rex, serija Lupina, 4455 ter modularno sistemsko pohištvo Futura, Savinja, Javor in Konstrukta. Za namen razstave, naslovljene Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec, je podjetje Impakta Les, d. o. o., rekonstruiralo stol Mosquito, ki sicer nikoli ni bil v redni proizvodnji, vendar predstavlja pomembno poglavje v Kraljevem raziskovanju materialov in tehnologije.

Kulturno (pre)oblikovanje Njegovi izdelki so brezčasni in se uvrščajo v klasiko svetovnega oblikovanja. Niko Kralj je javnosti najbolj znan kot oče slovitega stola Rex, s katerim je osvojil svet in sam stol povzdignil v kulturni izdelek. Kolekcija Rex je bila zasnovana z mislijo na uporabnikovo udobje. Minimalistična materialna zasnova s čistimi linijami je ergonomsko nadgrajena, to pa dopolnjuje še perforacija, ki objektu dodaja prijeten občutek zračnosti.

Kralj je deloval v času funkcionalizma, v katerem je prek procesa razvijanja forme in z raziskovanjem samega materiala v pohištvu ustvaril tudi perforirane, organske in zanimive oblike. Inovativne rešitve, ki jih je Kralj uporabil pri oblikovanju svojega pohištva in drugih izdelkov, so veliko prispevale k prepoznavnosti slovenske pohištvene industrije in k razvoju kulture bivanja v Sloveniji. Razstava v MAO znova opozarja tudi na dejstvo, da ni posebnega oblikovanja, ampak obstaja le dobro oblikovanje.

Kraljevo udobje v perfekciji Razstava Nika Kralja prek objektov predstavlja kot individualista, a ne kot egoista. Vsak njegov izdelek je namreč individuum v sistemu oblikovalskih izdelkov in je bila tedaj očitna nova rešitev in posodobitev preteklega. Za izdelke je namreč Kralj vedno iskal in jim dodajal nove kvalitete ter za njih vedno iskal izboljšave.

Očitno je torej, da je arhitekt najprej ustvarjal zase, za svoje zadovoljstvo in nato še za zadovoljstvo drugih. In v tem je verjetno Kraljev uspeh. Vedno se je znal prilagajati potrebam in željam potrošnika ter uporabnikom oblikovanja. Niko Kralj ni le legenda slovenskega industrijskega oblikovanja, temveč tudi njegov utemeljitelj. Spada med najpomembnejše svetovne industrijske oblikovalce 20. stoletja. Kralja upravičeno postavljamo ob bok elitni družbi svetovno znanih oblikovalcev, kot so, na primer, Charles in Ray Eames ter Alvar Aalto. Njegova oblikovalska kariera je dolga in poleg več izpeljank znamenitega Rexa obsega oblikovanje številnih stolov in pohištvenih sistemov.

Zložljivo pohištvo za vse čase Kralj je s številnimi nacionalnimi in tujimi nagradami ter priznanji krojil in usmerjal naše oblikovanje. Širok spekter njegovega delovanja poleg načrtovanja izdelkov in proizvodnih programov, ki so zaznamovali domove in pisarne konec 20. stoletja, obsega tudi prizadevanja za racionalizacijo proizvodnje in promocijo pionirskih dosežkov na področju izobraževanja oblikovalcev.

Ustanovil in vodil je Inštitut za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v okviru katerega je izpeljal več deset raziskovalnih nalog in prispeval k razvoju teorije oblikovanja. Njegovo delo je vključeno tudi v zbirko Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, s čimer se je njegovo oblikovanje zapisalo v zgodovino zgodovine umetnosti ter je zasluženo in upravičeno zgodovinski, kultni in izvozni predmet našega dizajnerskega okolja.

Kakovostno oblikovanje po zmernih cenah "Z ničimer nisem dokončno zadovoljen, vse svoje izdelke bi lahko še razvijal, popolnost je nedosegljiva in se ji lahko samo približujemo. Vse je gibanje, iskanje, kot v naravi." S tem vedenjem je Kralju uspelo. Uspelo mu je, da mnogi po vsem svetu lahko še danes uživamo v njegovem oblikovalskem delu, za katerega je sam vedno želel, da bi kot predmet dobrega oblikovanja s sprejemljivo ceno lahko prišel v vsak dom.