Sinajski kodeks (Codex Sinaiticus), prvi del najstarejšega prepisa Svetega pisma, ki ga je v 19. stoletju iz Egipta v Leipzig prinesel nemški znanstvenik, bo od jutri dostopen na svetovnem spletu.
O digitalizaciji Biblije na spletu so iz Nemčije sicer poročali že maja.
Do julija leta 2009 naj bi na internetu predstavili vseh 390 ohranjenih strani Sinajskega kodeksa, ki ga strokovnjaki štejejo za najstarejši prepis Biblije na svetu. V načrtu sta tudi tiskana izdaja in natis faksimila.
Popoln zapis Nove zaveze in polovica Stare zaveze
Sinajski kodeks, ki vsebuje popolno Novo zavezo in polovico Stare zaveze, je zapisan na pergamentu, nastal je med letoma 330 in 350. V grščini so ga napisali menihi iz samostana Sveta Katarina na Sinajski gori v Egiptu. V Evropo je leta 1844 teolog Konstantin von Tischendorf iz Leipziga po treh potovanjih v Egipt prinesel 43 od skupno 129 pergamentnih listov, širokih 33,5 cm in visokih 37,5 cm, kolikor jih je najprej odkril.
Leta 1859 se je Von Tischendorf ob pomoči ruskega carja vrnil in odkril preostale fragmente. Menihe je pregovoril, da so jih podarili carju. Leta 1933 je Sovjetska zveza 347 listov prodala Britanskemu muzeju v Londonu, šest se jih še nahaja v Sankt Peterburgu. Leta 1975 je bila odkrita še ena najdba - teh 38 strani je še v samostanu sv. Katerine. Okoli 300 listov, na katerih so bili deli Stare zaveze, manjka.
Fotografije rokopisa so dopolnjene s prepisom teksta v grščini
V Leipzigu hranjene strani in 67 strani iz Londona bodo od četrtka dostopne na naslovu www.codex-sinaiticus.net. Vsako fotografijo rokopisa dopolnjuje prepis teksta v grščini. Novi del elektronske izdaje Sinajskega kodeksa, nastale kot plod mednarodnega sodelovanja omenjenih institucij, bo na spletu dostopen novembra.
3
