Najljubši del mi je, da iz nečesa navadnega naredim nekaj fantastičnega

Aleš Bravničar je eden izmed najbolj znanih in iskanih slovenskih modnih fotografov, ki svoje fotografije objavlja v skoraj vseh slovenskih revijah, a je širšemu krogu občinstva morda najbolj poznan kot tisti fotograf Playboya, ki je slovensko izdajo te moške revije naredil svetovno prepoznavno. A Aleš ni zgolj modni in Playboyev fotograf, kot svetovni popotnik predstavlja svoje videnje sveta skozi številne reportaže, svoje ideje in zgodbe pa kombinira tudi v kratkih modnih filmčkih in TV-oglasih. V svoje delo je namreč pred časom vključil tudi režijo, saj mu omogoča, da pri pripovedovanju zgodb ni omejen le na delček sekunde.

Z našim fotografom ste naredili nekaj posnetkov, da bomo z njimi opremili naš intervju. Kako je bilo na drugi strani fotoaparata? Ne maram fotografiranja prezgodaj. Nihče ni videti dobro zgodaj zjutraj.

Na vaši strani na Facebooku sem opazila, da ste iskali dekle za fotografsko delavnico na Santoriniju. Ali jo je bilo težko najti? Iskali smo dekle za delavnico na Santoriniju, ki ustreza tipu "dekleta iz sosednje ulice", že od začetkov Playboya, se pravi zadnjih 60 let, enemu najbolj priljubljenih tipov žensk. Zelo sem vesel, da smo dobili Natašo Nanevo, manekenko in zvezdnico TV-oglasov, ki stoodstotno ustreza iskanemu tipu dekleta. Svoje fotografije in prijave je poslalo več kot 50 kandidatk, izbirali smo kar teden dni in res nismo imeli lahkega dela.

Malce sem presenečena, da se toliko žensk prijavi. Vedno me je zanimalo, kje najdete vse te ženske. Ponavadi nas najdejo same. Če pa nam je katera še posebej všeč, jo kontaktiramo mi.

Omenili ste, da mora ženska ustrezati določenemu profilu. Kaj je tisto, kar iščete? Imeti mora zanimiv videz in izžarevati pravo energijo. Mora biti rahlo aristokratska, morda včasih malce posebna in biti mora pripravljena na kakršenkoli izziv.

Dekleta, ki jih iščete, morajo biti, tako je pisalo pri vaši objavi, v top formi. Ali ste kdaj pomislili, da bi naredili fotografije z ženskami z oblinami? Absolutno. Konkretno za to delavnico smo iskali fit dekleta, saj mora biti model zaradi mednarodnih slušateljev delavnice, ki jo bodo fotografirali z vseh kotov, v kar najboljši formi. Na delavnici se namreč ne moremo ukvarjati še s tem, katere delčke bi morali skriti in prikriti. Saj bo vendar predstavljala grško boginjo!

A če nadaljujemo z ženskami z oblinami. So pri fotografih zaželene? Osebno obline obožujem in mislim, da tudi mnogo preostalih fotografov. Skozi zgodovino so bile obline vedno predmet poželenja, že pri starih narodih so ženske obline častili po božje. Spomnite se samo Miloške Venere ... Obline so zaželene tudi zdaj, samo poglejte, kako Kim Kardashian, neuradna kraljica oblin, vlada na družbenih omrežjih.

Manekenke polnejših oblin so v Ameriki na naslovnicah revij, kamor pred leti še niso spadale. Bo ta trend prišel tudi v Slovenijo? To je eden vedno ponavljajočih se trendov, ki krožijo ciklično, tudi pri nas. Enkrat je moderno biti brez mejkapa, drugič brez retuše. Tudi spremembe spola so skrajno aktualne. To smo videli pri Bruceu Jennerju, ki je zdaj Caitlyn. To prodaja revije in časopise. Žal pa sem, ko sem poskušal v Sloveniji predstaviti kaj podobnega, večinoma pri urednikih naletel na popolnoma nerazumevajoč in odklonilen odnos.

To zdaj govorite za transseksualce ali ženske z oblinami? Govorim o fotografijah tistih, ki so spremenili spol. Deklet z oblinami je bilo vedno dosti, pri sodelovanju z Gordano Sredojević – Gogo, ki je svoj čas urednikovala pri kar petih revijah, so bile želje za naslovnice velikokrat "prava dekleta", ne iz agencij, pač pa iz sosednje ulice, brez photoshopa, brez popolnih postav in včasih tudi brez ličil.

Kako pa je s transseksualci? Trenutno je v naši deželici pod Alpami zmagovalka Big Brotherja Pia najbolj popularna Slovenka. Predvidevam, da po vsej pozornosti, ki jo dobiva, to zanima zelo veliko ljudi. Zelo si želim še več odprtosti in razumevanja v Sloveniji.

Kako se fotograf odloči, da postane Playboyev fotograf? Za Playboy delam že 15 let, za mano je čez 50 naslovnic in objave v praktično vseh svetovnih izdajah. V zadnjih petih letih sem se odmaknil od klasičnega fotografiranja zajčic in plejmejtk in se usmeril v piktorial, ki je bil nekaj novega in svežega. To so fotografije, bolj podobne modnemu editorialu, kar zadeva pristop k poziranju in vsebine, seveda pa z veliko mero erotike, kjer dekleta ostajajo spodaj večinoma zakrita. Tak pristop, ki sem ga za slovensko izdajo z uredniki postavil na začetku leta 2010, se je izkazal za sila uspešnega. Dekle prvega takega piktoriala je bila Sandra Marinovič, ki smo jo fotografirali v Egiptu.

Kako točno pa se je zgodilo sodelovanje s Playboyem? Fotografiral sem modne izdaje za revijo Cosmopolitan, ki spada pod isto založniško hišo. Pri Playboyu so opazili, kaj počnem, in me povabili k sodelovanju.

Lokacije, ki jih uporabite za fotografiranje, so zelo eksotične. Dolga in naporna potovanja, da na koncu nastane le peščica fotografij. V približno 14 dneh, kolikor smo na terenu, nastane 12 objavljenih fotografij skupaj z naslovnico. A na potovanja nikoli ne odidem, da bi prinesel domov zgolj fotografije za piktorial v Playboyu. Na potovanju želim začutiti kraj, ljudi in običaje ter predstaviti svoje videnje teh sočnih končkov sveta. Če bi hotel narediti fotografije na hitro, bi to v poljubnem luksuznem hotelu lahko naredil v enem dnevu, toda takih fotografij si bralci preprosto ne želijo več.

Ampak ali ne bi bil izziv narediti potovanje po Sloveniji? Prihaja. Konec leta bo uresničen projekt v Sloveniji, ki se ga izredno veselim, in bo verjetno tudi pred lastnim pragom trajal tako dolgo, kot traja fotografiranje za Playboy, torej vsaj 14 dni. Več ne smem izdati.

Vedno se nam zdi, da dekleta fotografirate samo v vročem okolju, v nekih gozdnih ozadjih jih ne vidimo. Priznati moram, da so najpogostejše lokacije topli kraji, imam pa vse pripravljeno za eno ali dve ledeniški odpravi. Ne pozabimo, da imajo dekleta vsekakor raje toplo kot pa mrzlo delovno okolje.

To razumem, ampak kaj pa okolje, ki je nekje vmes? Je nefotogenično? Čez približno 14 dni bo v Playboyu izšel en tak piktorial, ki smo ga sicer želeli narediti na ledeniku, a je bil dostop do njega zaprt do konca junija, kar je bilo za rok oddaje že prepozno. Pa smo ga potem posneli v divji Dalmaciji. Tudi na nasadih oljk in pod borovci. Pred kratkim je tam divjal požar in uničil ogromno trte in gozdov. Nekaj mojih fotografij bo za vedno pričalo o lepoti tega kraja pred nesrečnim dogodkom.

Koliko so se znane Slovenke pripravljene sleči za Playboy? Na tretji strani Playboya imamo že več kot deset let rubriko Sanjsko dekle, v kateri smo slekli prek sto znanih Slovenk. Ta rubrika je sila priljubljena, bolj zakrita kot večina fotografij v Playboyu in je v vseh teh letih – upam si reči – postala kultna. Posneli smo fotografije igralk, na primer Katarine Čas, Ive Krajnc in Anje Tomažin, pa praktično vseh manekenk naše scene, televizijskih voditeljic, pevk, športnic, celo bodočih odvetnic, psihologinj in tistih, ki delajo z otroki. Fantastična izkušnja! Vsem se ponovno najlepše zahvaljujem za zaupanje!

A verjetno jih še nekaj, ki bi jih posneli? Seznam se nikdar ne konča. Zdaj imamo že nekaj let posneto za vsaj šest mesecev vnaprej, saj rubriko vsi poznajo in je zanimanje ogromno.

Nekaj od tega menda tudi visi na steni Hugha Hefnerja v Playboyevem dvorcu. Do mene je pred kratkim prišel Boštjan Vidmar iz podjetja Ercigoj, ki se ukvarja z izdelavo vezenin, saj je želel mojo fotografijo spremeniti v veliko vezeno podobo s pomočjo pionirske tehnologije, ki so jo razvili v njegovem podjetju. Izbrali smo fotografijo ene naših najbolj uspešnih manekenk doma in v tujini Natalije Osolnik, s katero sva v Indiji za Playboy naredila serijo res izjemnih posnetkov. Iz nje so pri Ercigoju pod Boštjanovim budnim očesom izdelali vezeno podobo, ki kar žari v živih barvah. Zanjo so porabili deset kilometrov sukanca, 65 različnih barv in skoraj dva milijona vbodov. Tako je luč sveta ugledala en meter dolga vezena Natalijina slika.

S pomočjo slovenskega Playboya je ta romala v dvorec Playboy Mansion na Beverly Hills kot darilo za Hugha Hefnerja. Dva meseca ni bilo nobenega glasu iz Hollywooda, potem pa kar naenkrat prileti elektronska pošta s fotografijo, na kateri Hugh Hefner stoji pred sliko in se zahvaljuje za čudovito darilo. Bili smo ganjeni. Boštjanu je vezenine iz svojih fotografij zdaj zaupal tudi Steve McCurry, eden najboljših fotografov revije National Geographic.

Kaj pa je tisto, ki to revijo drži že toliko let na vodilnem položaju moških revij pred konkurenco? Playboy je žensko vedno kazal kot boginjo. Konkurenčne revije Hustler in Penthouse so raje ubrale pornografsko pot, Playboy se v te vode ni spuščal. Prvo mednožje smo v Playboyu lahko videli šele leta 1971, skoraj 20 let po izidu prve številke. Konkurenco je že povozila brezplačna pornografska vsebina na medmrežju, Playboy pa se še vedno dobro drži z več kot 20 tujimi izdajami po vsem svetu, tudi na Tajskem in celo v Mongoliji! Pa seveda ne pozabimo člankov ...

Playboya se drži sloves, da ima odlične intervjuje. Res je. Playboy je bil vedno opozicija, vedno je pljuval po trenutni vladi, še posebej po republikancih. Hefner je najemal najboljše literate in njegovi novinarji so naredili najbolj legendarne intervjuje, ki so izšli tudi v zbornikih. Še vedno ostaja tradicija odličnih in predvsem zanimivih člankov. Spreminja pa se sama smer fotografije v reviji, ki gre bolj v duhu svetovnih trendov iz klasičnega glamurja proti modni erotiki. Ameriška izdaja je bila med zadnjimi (prvi so to storili Francozi že leta 2007), ki je šla v to smer. Spomnim se, ko so bili moji piktoriali pred petimi leti za ameriško izdajo še nesprejemljivi. Danes objavljajo samo takšne fotografije.

Govoriva o glamurju, ki je danes med mladimi poleg športa ena najbolj zaželenih smeri v fotografiji? Glamur, povezan z modo, seksi moda, modni glamur. To je zdaj največji trend v editorialni fotografiji in vseh novejših trendovskih publikacijah, kot je recimo revija Treats!, ki jo ureja Steve Shaw, fotograf, ki je tudi sam delal za Playboy. Kot Hef nekoč pisatelje je Shaw na kup sklical najboljše fotografe in začel ustvarjati edinstveno modo s pridihom erotike.

V Evropi so se zganili Francozi z revijo Lui, ki so jo po 30 letih obudili in pod taktirko pisatelja Frédérica Beigbederja slekli celo Rihanno in Gisele Bundchen.

So fotografinje pri Playboyu tudi ženske? Seveda so. Mislim, da so ženske fotografinje izvrstne, saj žensko predstavijo tako, kot jo rade vidijo prav ženske. Kar nekaj let sem potreboval, da sem se naučil žensko prikazati tako, da je všeč tudi drugim pripadnicam nežnejšega spola.

Ukvarjate se tudi z videom. Vrgel sem se v režijo, delam tudi kot direktor fotografije in v preteklih dveh ali treh letih smo naredili kar lepo število televizijskih oglasov, kampanj in modnih videov. Prehod v filmski svet mi pomeni razširjanje naracije mojih zgodb, saj imam na voljo 25 sličic na sekundo, in ne le ene stopetindvajsetinke sekunde, kot je to običajno pri fotografiji.

Kaj je torej vaš primarni cilj? Največji izziv mi predstavlja dejstvo, da iz nečesa navadnega naredim nekaj fantastičnega. To lahko dosežem kot režiser, fotograf ali direktor fotografije, vseeno. Glavni cilj je pripovedovanje zgodb, medij je tukaj samo vprašanje trenutne inspiracije. Pri ljudeh je treba spodbuditi emocije in jih prisiliti, da se odzovejo.

Vaš zaščitni znak? Ne vem. Pravijo mu "Bravničar look". Jaz sem vedno poskušal dodati košček seksi komponent v svoje fotografije in mislim, da sem s svojim slogom, ki ga že leta prakticiram in ga seveda ne znam opisati, to dosegel. Pravijo, da gledalec, ki vidi mojo fotografijo, ve, da je moja.

Nekje ste omenili, da so sodobna dekleta bolj plašna, kot so bila. Deset let nazaj so bila dekleta pripravljena na mnogo več, narediti tudi kakšno stvar zunaj njihove poti. Manekenke so imele osebnost, karizmo. V recesiji se človek sicer bolj zapre, a prezenca današnjih manekenk je praktično neobstoječa. Tudi agencije jim vedno bolj perejo možgane, česa vsega ne smejo. To samo še dodatno poneumlja.

A v svetu družbenih omrežij, ko se objavlja milijon posnetkov – kako se lahko po eni strani tako odpiraš, po drugi strani pa se zapiraš? To mi ni jasno. Tega tudi jaz ne razumem. Nekdo, ki objavlja napol gole selfieje, potem pa se noče fotografirati niti v kopalkah!

Kako je biti fotograf Playboya, ko imaš pred sabo napol gole krasne ženske, po drugi strani pa živiš normalno zasebno življenje? Včasih povežem zasebno in poslovno življenje tako, da ženo vzamem na fotografiranje. Je diplomirana vizažistka in odlična oseba za "reality check" – ob fotografijah, ki se meni v trenutku morda zazdijo odlične, fascinantne ali nenavadne, hitro pove svoje iskreno mnenje. In takšno je potem ponavadi tudi mnenje večine. Nadvse sem vesel, da jo imam.